Iskalnik

Brezplačno svetovanje

Pasica

Mnenja strank

  • Gregor Pergar
    Pri gradnji smo imeli več problemov z izvajalci, saj se niso držali dogovorov glede materialov in ...

    Preberite več...

     
  • Primož M.
    Imeli smo problem z banko in hipoteko, ker banka ni hotela izdati izbrisne pobotnice, po posvetu v ...

    Preberite več...

     
  • Davor
    V bloku smo imeli stanovalca, ki ni plačeval stroškov in zato nismo vedeli kaj narediti, g. Miha nam ...

    Preberite več...

     
  • lucija
    Dobri nasveti kako rešiti nam nerešljivo situacijo s sosedom. Priporočamo v primeru PGD ali ostale ...

    Preberite več...

Prehodne in končne določbe

Zakon o graditvi objektov - ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Sedmi del: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

1. Dokončanje postopkov v teku

190. člen - upoštevan ZGO-1A

(dokončanje postopkov za izdajo lokacijskih dovoljenj)

(1) Postopki za izdajo lokacijskega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/2001-ZPPreb in 23/2002 - odločba US, v nadaljnjem besedilu: ZUN).

(2) Organ, ki izda lokacijsko dovoljenje skladno s prejšnjim odstavkom, lahko na zahtevo stranke v času njegove veljavnosti podaljša njegovo veljavnost vsakokrat največ za eno leto, vendar skupaj največ za dve leti.

(3) V času veljavnosti lokacijskega dovoljenja se lokacijsko dovoljenje lahko tudi spremeni. Zahtevo za spremembo lokacijskega dovoljenja je treba pisno utemeljiti tako, da je iz nje razviden vpliv zahtevane spremembe na pogoje, ki so določeni v lokacijskem dovoljenju. Nova odločba, ki deloma nadomesti lokacijsko dovoljenje, se omeji na predlagane spremembe, če zaradi narave predlaganih sprememb ni potrebno izdati novega lokacijskega dovoljenja.

(4) Po določbah tega zakona se šteje, da lokacijsko dovoljenje preneha veljati, če v enem letu po njegovi pravnomočnosti ni v skladu z ZGO iz prvega odstavka 191. člena tega zakona vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, če je takšna zahteva pravnomočno zavrnjena, ali če sicer izdano gradbeno dovoljenje po zakonu preneha veljati.

191. člen - upoštevan ZGO-1A

(dokončanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj)

(1) Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, ter postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli po uveljavitvi tega zakona in temeljijo v lokacijskih dovoljenjih, izdanih na podlagi ZUN, se končajo po določbah Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86, Uradni list RS, št. 71/93-ZUN, 40/94-odločba US, 69/94-odločba US, 59/96, 45/99, 42/2000-odločba US, 52/2000-ZGPro in 52/2000, v nadaljnjem besedilu: ZGO).

(2) Postopki za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo iz 33.a člena ZGO, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah ZGO, s tem da je dovoljenje, izdano v takšnem postopku in dokončno enotno dovoljenje, ki ob uveljavitvi tega zakona še ni pravnomočno, v posledicah izenačeno z gradbenim dovoljenjem po tem zakonu.

(3) Postopki za izdajo enotnega dovoljenja iz 45.h člena ZUN, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah ZUN.

(4) Organ, ki izda gradbeno dovoljenje oziroma enotno dovoljenje za gradnjo skladno s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, lahko v času njegove veljavnosti na zahtevo stranke podaljša njegovo veljavnost, vendar največ za dve leti.

(5) V času veljavnosti gradbenega dovoljenja oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo se takšno dovoljenje lahko tudi spremeni. V postopku izdaje takšnega dovoljenja se uporabljajo določbe 73. člena tega zakona.

192. člen - upoštevan ZGO-1A

(dokončanje postopkov za izdajo odločb o dovolitvi priglašenih del)

(1) Postopki za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, ki so bili uvedeni pred dnem uveljavitve tega zakona, se končajo po določbah ZUN.

(2) Za postopke izdaje odločbe o dovolitvi priglašenih del, ki so v teku, se uporabljajo določbe občinskih predpisov, izdanih na podlagi 51. člena ZUN, ki so veljali v času pred uveljavitvijo predpisa iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.

193. člen

(dokončanje postopkov za zakoličenje objektov)

Zakoličenje objektov, ki se je začelo pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča in izvede po dosedanjih predpisih.

194. člen

(dokončanje postopkov za izdajo uporabnih dovoljenj)

Postopki za izdajo uporabnega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah ZGO.

195. člen

(uskladitev rekonstrukcije javnih cest in železnic in

z njimi povezanih pomožnih infrastrukturnih objektov s tem zakonom)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se rekonstrukcija državne ceste po določbah 28. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 in 50/2002 - odločba US) in rekonstrukcija železnice po določbah 20. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/2000) ter obnovitvena in druga vzdrževalna dela na državnih cestah oziroma železnicah, določena v navedenih zakonih ali na njuni podlagi izdanih podzakonskih predpisih, štejejo za vzdrževalna dela v javno korist.

(2) Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za kategorizirane občinske ceste in tiste gozdne ceste, ki jih v skladu s predpisi o gozdovih lahko uporabljajo tudi drugi uporabniki.

(3) Ob delih iz prvega odstavka tega člena se lahko zgradijo tudi določeni pomožni infrastrukturni objekti, kot so cestne in železniške naprave, prostori in objekti za tehtanje in za nadzor na cesti oziroma železnici ter druge ureditve na cesti oziroma železnici v skladu s predpisi o javnih cestah oziroma železniškem prometu, za katerih izgradnjo so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona.

(Opomba: člen preneha veljati v delu, ki se nanaša na železnice, glej ZVZP-A, z dnem uveljavitve ZJC-B pa se preneha uporabljati za državne ceste - glej 23. člen ZJC-B).

196. člen

(izjeme pri dokončanju postopkov v teku)

(1) Če v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja, gradbenega dovoljenja ali enotnega dovoljenja za gradnjo, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, o zadevi na prvi stopnji še ni bilo odločeno, se lahko takšen postopek nadaljuje kot postopek za izdajo gradbenega dovoljenja po določbah tega zakona, če investitor to sam zahteva in zahtevi priloži projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelan v skladu z določbami tega zakona.

(2) Postopek za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, začet po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, se na zahtevo investitorja ustavi, če upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, ki vodi postopek, ugotovi, da za takšen objekt oziroma dela po tem zakonu ni potrebno niti gradbeno dovoljenje niti pridobitev lokacijske informacije.

(3) V primerih iz prejšnjega odstavka, glede katerih je s tem zakonom predpisana pridobitev lokacijske informacije, pa se postopek iz prejšnjega odstavka ustavi le, če investitor svoji zahtevi priloži veljavno lokacijsko informacijo.

(4) Če v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, še ni imenoval komisije za tehnični pregled, se lahko takšen postopek na zahtevo investitorja nadaljuje po določbah tega zakona, če investitor zahtevi priloži projekt za obratovanje in vzdrževanje objekta, izdelan v skladu z določbami tega zakona.

(5) Če je bil pred uveljavitvijo tega zakona začet postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt iz tretjega odstavka 1. člena ZGO, se lahko takšen postopek na zahtevo investitorja nadaljuje po določbah tega zakona in izda uporabno dovoljenje po tem zakonu, če investitor takšni zahtevi priloži dokazilo o izpolnjevanju bistvenih zahtev iz drugega odstavka 101. člena tega zakona.

(6) Če je bil pred uveljavitvijo tega zakona začet postopek za izdajo uporabnega dovoljenja za stavbo, ki je bila zgrajena pred letom 1967, se takšen postopek na zahtevo stranke ustavi, če stranka zahtevi priloži dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967 in da je na predpisan način evidentiran v zemljiškem katastru.

197. člen - upoštevan ZGO-1A

(uporabno dovoljenje po tem zakonu)

(1) Ne glede na določbe tega zakona, ki predpisujejo obveznost uporabnega dovoljenja, se šteje, da imajo uporabno dovoljenje po tem zakonu:

1. vse stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. decembrom 1967 in poslovni prostori v njih, ki so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi, če se jim namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila in so zemljišča, na katerih so zgrajene, z dnem uveljavitve tega zakona na predpisani način evidentirana v zemljiškem katastru,

2. objekti gospodarske javne infrastrukture, ki so bili zgrajeni pred 25. junijem 1991, če so z dnem uveljavitve tega zakona na predpisani način evidentirani v skladu z Zakonom o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 26/74, 29/74 - popravek in 42/86, v nadaljnjem besedilu: ZKKN) in

3. vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja in so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi ter na predpisan način evidentirane v zemljiškem katastru.

(2) Če objekti iz prejšnjega odstavka z dnem uveljavitve tega zakona še niso na predpisan način evidentirani, se šteje, da pridobijo uporabno dovoljenje, ko se na predpisan način evidentirajo v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb.

(3) Določbe prvega odstavka tega člena veljajo tudi za posamezna stanovanja in poslovne prostore v etažni lastnini, ki so bila rekonstruirana na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega na podlagi dosedanjih predpisov ter za objekte, ki so se pred 9. novembrom 1996 lahko zgradili na podlagi priglasitve po 46. členu Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84), če so v uporabi in se jim namembnost po tem datumu ni spremenila.

(4) Na zahtevo lastnika objekta iz prvega odstavka tega člena oziroma etažnega lastnika stanovanja oziroma poslovnega prostora ter lastnika objekta iz tretjega odstavka tega člena lahko pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda potrdilo, da ima takšen objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu, če so takšni zahtevi priložena dokazila, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji, ki jih določajo določbe prvega oziroma drugega odstavka tega člena. Za takšna dokazila se lahko poleg potrdil in drugih listin, ki jih izdajajo pristojni državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, štejejo tudi izjave izvedencev, prič in ogledi objektov iz prvega odstavka tega člena oziroma prostorov v njih, v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek.

(5) Potrdila iz prejšnjega odstavka izdaja krajevno pristojna upravna enota, razen če gre za objekt državnega pomena. Za objekte državnega pomena izdaja potrdila iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

198. člen - upoštevan ZGO-1A

(uporabno dovoljenje po tem zakonu za obrambno-zaščitne objekte)

(1) Šteje se, da imajo objekti s področja obrambe, objekti s področja zaščite in reševanja ter objekti s področja notranjih zadev, ki so z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona, določeni kot obrambno-zaščitni objekti in okoliši objektov posebnega pomena za obrambo, zaščito in notranje zadeve, uporabno dovoljenje po tem zakonu, če so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi in se jim namembnost po 25. juniju 1991 ni spremenila.

(2) Na zahtevo lastnika objekta iz prejšnjega odstavka lahko ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve, izda potrdilo, da ima takšen objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu, če so takšni zahtevi priložena dokazila, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji, ki jih določajo določbe prejšnjega odstavka. Za takšna dokazila se lahko poleg potrdil in drugih listin, ki jih izdajajo pristojni državni organi, lahko pa tudi organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, štejejo tudi izjave izvedencev, prič in ogledi objektov iz prejšnjega odstavka, v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek.

199. člen

(uskladitev uporabnega dovoljenja v gostinskih obratih s tem zakonom)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje, da se v Zakonu o gostinstvu (Uradni list RS, št. 1/95, 29/95-ZPDF, 40/99 in 36/2000-ZPDZD) določbe 8. člena in 24.a člena nanašajo samo na gostinske obrate v novo zgrajenih stavbah, katerih prostori se rekonstruirajo, ali katerim se spreminja namembnost po določbah tega zakona.

(2) Začeti postopki za izdajo potrdila o obstoju uporabnega dovoljenja gostinskega obrata se ustavijo po uradni dolžnosti.

2. Dokončanje inšpekcijskih postopkov v teku

200. člen

(dokončanje inšpekcijskih postopkov)

(1) Inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo.

(Opomba: glej odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-150/04-19 (Uradni list RS, št. 111/05), ki razveljavlja prvi odstavek 200. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 47/04, 102/04 - uradno prečiščeno besedilo in 14/05 - popravek), kolikor za gradnje iz tretjega odstavka 3. člena navedenega zakona nalaga, da se inšpekcijski postopki, začeti pred njegovo uveljavitvijo, zanje končajo po določbah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor)

(2) Za nedovoljene gradnje, katerih investitorji oziroma lastniki so skladu z 11. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93, v nadaljnjem besedilu: ZUN-ČG) vložili zahtevo za odlog prisilne izvršbe, se ne uporabljajo določbe 152., 153., 154. oziroma 155. člena tega zakona, če ni z 201. členom tega zakona določeno drugače.

201. člen

(izjeme in posebnosti pri inšpekcijskih postopkih)

(1) Če gradnje oziroma objekti iz drugega odstavka prejšnjega člena do uveljavitve tega zakona še nimajo v skladu z ZUN pridobljenega lokacijskega dovoljenja in v skladu z ZGO pridobljenega gradbenega dovoljenja oziroma nimajo pridobljenega enotnega dovoljenja za gradnjo, se gradbeni inšpekcijski ukrepi, ki jih določa ta zakon, začnejo uporabljati dve leti po dnevu uveljavitve tega zakona, če njihovi lastniki pri pristojnem gradbenem organu ne vložijo s tem zakonom predpisane zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja.

(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za primere nedovoljenih gradenj, ki nimajo v skladu z ZUN pridobljenega lokacijskega dovoljenja oziroma nimajo v skladu z ZGO pridobljenega gradbenega dovoljenja oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo iz razloga, ker postopki za izdajo teh dovoljenj niso pravnomočno zaključeni.

(3) Če investitorji oziroma lastniki nedovoljenih gradenj oziroma objektov iz prejšnjega odstavka v roku iz prvega odstavka tega člena vložijo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja v skladu z določbami tega zakona, se zanje ne uporabljajo določbe četrtega odstavka 17. člena ZUN-ČG.

(4) Določbe prvega odstavka tega člena ne veljajo za nedovoljene gradnje oziroma objekte, ki so na območjih, za katere prostorski izvedbeni akt iz 16. člena ZUN-ČG z dnem uveljavitve tega zakona še ni sprejet. Za takšne gradnje oziroma objekte se kot rok, v katerem morajo njihovi lastniki oziroma investitorji vložiti zahtevo za gradbeno dovoljenje, šteje dve leti po dnevu uveljavitve ustreznega izvedbenega prostorskega akta.

(5) Če v roku iz prvega odstavka tega člena oziroma prejšnjega odstavka investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje oziroma objekta ne vloži zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja po določbah tega zakona, se naslednji dan po preteku navedenega roka šteje, da prisilna izvršba po 11. členu ZUN-ČG ni več odložena, depozit iz 11. oziroma 14. člena ZUN-ČG pa se uporabi za plačilo izvršbe.

(6) Inšpekcijski ukrep iz prvega odstavka 153. člena tega zakona, ki se nanaša na uporabo objekta v nasprotju s pogoji gradbenega dovoljenja, se uporablja samo za objekte, zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega po določbah tega zakona.

(7) Po 1.1.2005 se inšpekcijski ukrep iz prejšnjega odstavka uporablja tudi za objekte, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega zakona in niso objekti iz 197. člena, če je bilo za njih z gradbenim dovoljenjem določeno, da se dovoli gradnja stanovanjske stavbe, uporabljajo pa se za opravljanje dejavnosti, oziroma je bilo za njih z gradbenim dovoljenjem določeno, da se dovoli gradnja stavbe s poslovnimi prostori, ki so namenjeni opravljanju takšne dejavnosti, ki nima vplivov na okolico, dejansko pa se v njih opravlja povsem drugačna dejavnost, ki po določbah tega zakona predstavlja spremembo namembnosti.

202. člen

(inšpekcijski postopki v zvezi s prepovedjo uporabe objekta)

(1) Inšpekcijski ukrep iz 3. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona se z dnem uveljavitve tega zakona uporablja za objekte, ki so bili zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega po določbah tega zakona, ali na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo, izdanega na podlagi ZGO.

(2) Inšpekcijski ukrep iz prejšnjega odstavka se ne izvrši, če lastnik objekta iz tretjega odstavka 1. člena ZGO, ki do uveljavitve tega zakona še ni bil odstranjen oziroma zanj ni bila vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja v skladu s 43. členom ZGO, najpozneje v enem letu po izdanem inšpekcijskem ukrepu vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja in takšno dovoljenje tudi pridobi.

202.a člen - upoštevan ZGO-1A

(dokončanje postopkov za odmero nadomestila

za degradacijo in uzurpacijo prostora)

Začeti postopki za odmero nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostor, ki so se pred uveljavitvijo tega zakona začeli na podlagi 76.a člena ZUN in do uveljavitve tega zakona niso pravnomočno končani, se končajo po določbah 157. člena tega zakona.

3. Uskladitve pristojnosti

203. člen

(pristojna in resorna ministrstva po tem zakonu)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona je ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve, po določbah tega zakona Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona so pristojna resorna ministrstva po določbah tega zakona tista ministrstva, določena z Zakonom o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002) oziroma predpisom, izdanim na podlagi njegovega 42. člena, v katerih delovno področje sodi določena vrsta objektov.

204. člen - upoštevan ZGO-1A

(uskladitev izpolnjevanja pogojev za gradbenega inšpektorja)

(1) Urbanistični inšpektorji iz 71. člena ZUN, ki z dnem uveljavitve tega zakona izpolnjujejo v 144. členu tega zakona predpisane pogoje, nadaljujejo z delom kot gradbeni inšpektorji po določbah tega zakona.

(2) Urbanistični inšpektor, ki ne izpolnjuje pogojev iz 1. točke 144. člena tega zakona, nadaljuje z delom kot gradbeni inšpektor še sedem let po uveljavitvi tega zakona oziroma si mora v tem času pridobiti zahtevano strokovno izobrazbo.

(3) Urbanističnemu inšpektorju, ki si v roku iz prejšnjega odstavka ne pridobi zahtevane strokovne izobrazbe, preneha s potekom tega roka delovno razmerje v inšpektoratu ministrstva, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve.

(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko urbanistični inšpektor, ki z dnem uveljavitve tega zakona ne izpolnjuje pogojev iz 1. točke 144. člena tega zakona, nadaljuje z delom kot gradbeni inšpektor tudi po preteku sedmih let po uveljavitvi tega zakona, čeprav si ni pridobil zahtevane izobrazbe, vendar samo, če je do uveljavitve tega zakona opravljal delo urbanističnega inšpektorja najmanj deset let, če je ob uveljavitvi tega zakona imel pridobljeno najmanj višjo strokovno izobrazbo gradbene ali druge ustrezne tehnične smeri in če je takšno izobrazbo pridobil pred uveljavitvijo Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 39/95 - odločba US, 18/98 - odločba US, 35/98 - odločba US, 99/99 in 64/01).

(5) Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se ne nanašajo na urbanističnega inšpektorja, ki ima na dan uveljavitve tega zakona višjo strokovno izobrazbo ter največ deset let delovne dobe do upokojitve.

4. Uskladitev določb o prostorskih aktih in z njimi povezanih pogojev

za začetek gradnje oziroma izvajanje del

205. člen

(uskladitev pogojev za gradnjo enostavnih objektov in

pogojev za skrajšani postopek po tem zakonu)

(1) Do uveljavitve predpisa iz drugega odstavka 8. člena tega zakona se glede največje velikosti, načina gradnje in rabe enostavnih objektov, za katere po določbah tega zakona gradbeno dovoljenje ni potrebno, uporabljajo določbe občinskih predpisov, izdanih na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUN, glede pogojev za njihove odmike od meje sosednjih zemljišč pa se šteje, da so izpolnjeni, če je enostavni objekt od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj 1,50 metra oziroma če je od meje sosednjih zemljišč oddaljen manj kot 1,50 metra, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča, v primeru gradnje ograje pa, da je takšen odmik 0,50 metra od meje sosednjega zemljišča in če so izpolnjeni še naslednji pogoji:

1. da je pomožni objekt za lastne potrebe predviden na obstoječi gradbeni parceli;

2. da konstrukcija ograje ne posega v sosednje zemljišče;

3. da je začasni objekt predviden na obstoječi gradbeni parceli oziroma na zemljišču, na katerem se izvaja sezonska turistična ponudba, prireditev ali drug podoben kulturni, športni oziroma zabaven dogodek;

4. da je vadbeni objekt predviden na obstoječem športnem oziroma rekreacijskem vadišču, vojaškem vadišču ali vadišču za zaščito in reševanje;

5. da je pomožni infrastrukturni objekt predviden na zemljišču, ki ga predpisi o javni infrastrukturi ali o javnem cestnem, železniškem, letalskem, ladijskem, žičniškem oziroma telekomunikacijskem prometu opredeljujejo kot prometno telo, oziroma je sestavni del javne ceste ali železnice, urejenega smučišča, letališča, pristanišča oziroma energetskega ali telekomunikacijskega omrežja oziroma da je namenjen samo za posamezno stavbo;

6. da je pomožni kmetijsko-gozdarski oziroma ribiški objekt predviden na zemljišču, ki je neposredno namenjeno kmetijstvu, lovu, gozdarstvu ali ribištvu;

7. da je spominsko obeležje predvideno na obstoječi gradbeni parceli, oziroma če je obeležje spominska plošča in se jo pritrjuje na objekt, da z njeno pritrditvijo soglaša lastnik takšnega objekta, ali pa da se ga postavlja na pokopališču oziroma grobišču v skladu s pokopališkim redom.

(2) Določbe prvega odstavka 60. člena in prvega odstavka 62. člena tega zakona se pričnejo uporabljati za izdajo gradbenih dovoljenj, ko je za takšno območje, na katerem se naj bi izvajala gradnja, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja, sprejet državni lokacijski načrt oziroma občinski lokacijski načrt po določbah zakona o urejanju prostora.

5. Druge uskladitve v zvezi z graditvijo objektov

206. člen - upoštevana ZCS-1A in ZVMS

(pristojni soglasodajalci po tem zakonu)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se ne glede na določbe v predpisih, ki določajo dajanje pogojev, mnenj, soglasij ali kako drugače imenovanih aktov za gradnjo določene vrste objektov, ki jih ti predpisi opredeljujejo oziroma ki po teh predpisih sodijo v pristojnost posameznih soglasodajalcev, za projektne pogoje in z njimi povezana soglasja k projektnim rešitvam po določbah tega zakona štejejo samo:

1. soglasje na podlagi 25. člena Zakona o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 87/2002) v primeru gradnje objektov ali njihove spremembe namembnosti na območju mejnega prehoda;

2. soglasje k spremembi zaščitne funkcije zgrajenih in opremljenih zaklonišč ter zaklonišč v gradnji na podlagi 11. člena Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96);

3. predhodno mnenje na podlagi 5. člena Zakona o grobiščih in grobovih borcev (Uradni list SRS, št. 4/78) v primeru preurejanja grobov borcev;

4. predhodno soglasje na podlagi 4. člena Zakona o zaznamovanju in vzdrževanju pokopališč in grobov pripadnikov zavezniških in tujih armad v Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 60/75) v primeru spreminjanja pokopališč in grobov pripadnikov zavezniških in drugih tujih armad;

5. dovoljenje na podlagi 27., 60. in 61. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) v primeru gradnje oziroma izvajanja del, s katerimi se posega v objekte, ki so varovani po predpisih o varstvu kulturne dediščine, v primeru arheološkega izkopavanja oziroma raziskovanja, ki utegne poškodovati arheološko najdišče in v primeru raziskav, ki predstavljajo poseg v dediščino ali spomenik ter kulturnovarstveni pogoji in soglasje na podlagi 45., 46. in 47. člena navedenega zakona za gradnje, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanja in vzdrževanja nepremične dediščine;

6. dovoljenje za poseg v naravo na podlagi 104. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99 in 31/2002-popravek) v primeru gradnje oziroma izvajanja del v naravi, ki lahko ogrozijo biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje ter naravovarstveno soglasje na podlagi 105. člena navedenega zakona za gradnjo, ki bi lahko ogrozila biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje;

7. soglasje Vlade Republike Slovenije na podlagi 14. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list SRS, št. 17/81, 18/81 - popr. in 42/86, Uradni list RS, št. 8/90-ZSDZ in 35/2001) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, kjer so takšne gradnje oziroma dela prepovedani ter soglasje na podlagi 14. člena za gradnje za potrebe obrambe in zaščite na področju narodnega parka;

8. soglasje na podlagi 9. člena Zakona o regijskem parku Škocjanske jame (Uradni list RS, št. 57/96 in 7/99) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, kjer so takšne gradnje oziroma dela prepovedani ter soglasje na podlagi 12. člena navedenega zakona za gradnje na območju parka, ki se hkrati nahajajo na območju kulturnih spomenikov;

9. predhodno soglasje in predhodno mnenje na podlagi 7. člena Zakona o kobilarni Lipica (Uradni list RS, št. 29/96) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, koder so takšne gradnje oziroma dela prepovedani ter soglasje na podlagi 7. člena navedenega zakona za gradnje na zavarovanem območju;

10. predhodno mnenje na podlagi 4. člena Zakona o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki (Uradni list SRS, št. 7/76, 8/76 - popravek in 29/86) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, koder so takšne gradnje oziroma dela prepovedani ter soglasje na podlagi 4. člena navedenega zakona za posamezne objekte širšega regionalnega pomena na zavarovanem območju;

11. soglasje Državnega zbora RS na podlagi 9. člena Zakona o spominskem parku Trebče (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86, Uradni list RS, št. 8/90) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, koder so takšne gradnje oziroma dela prepovedana;

12. dovoljenje na podlagi 17. in odločba na podlagi 24. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 in 56/99) v primeru ograditve posameznih delov gozda in za potrebna varstvena dela v gozdu ter soglasje na podlagi 21. člena navedenega zakona za gradnje v gozdu in gozdnem prostoru ter za gradnje zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov;

13. soglasje na podlagi 12. člena Zakona o naravnem rezervatu Škocjanski zatok (Uradni list RS, št. 20/98) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, koder so takšne gradnje oziroma dela prepovedana;

14. soglasje oziroma dovoljenje na podlagi 34., 47., 48., 49., 50., 53., 54., 58., 59., 60., 67. in 68. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, 18/2002-odločba US in 50/2002 - odločba US) v primeru gradnje oziroma izvajanja del v varovalnem cestnem pasu in del, ki lahko vplivajo na varnost cestnega prometa ter mnenje na podlagi 69. člena navedenega zakona za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti, ki neposredno vplivajo na odvijanje prometa;

15. predhodno soglasje na podlagi 11. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/2000) v primeru gradnje oziroma izvajanja del v varovalnem progovnem pasu in del, ki lahko vplivajo na varnost železniškega prometa;

16. predhodno soglasje na podlagi 101., 112., 114. in 119. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/2001) v primeru gradnje oziroma izvajanja del v varovalnem letališkem pasu in del, ki lahko vplivajo na varnost zračnega prometa;

17. soglasje na podlagi 64. člena Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 26/2001, 21/2002) v primeru gradnje oziroma izvajanja del, ki lahko vplivajo na varnost plovbe v obalnem morju ali v morju;

18. soglasje na podlagi 10. člena Zakona o plovbi po celinskih vodah (Uradni list RS, št. 30/2002) v primeru gradnje oziroma izvajanja del, ki lahko vplivajo na varnost plovbe ob obali ali v celinski vodi

19. soglasje na podlagi 2. člena Zakona o zdravstveni inšpekciji (Uradni list RS, št. 99/99 in 107/99-popravek) za vse nestanovanjske stavbe in druge objekte, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom;

20. (prenehala veljati);

21. soglasje na podlagi 17. člena Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/2002) za velike obrate, v katerih se dnevno redi 300 ali več glav živine;

22. soglasje na podlagi 9. člena Zakona o krmi (Uradni list RS, št. 13/2002) za obrate, v katerih se proizvaja in skladišči krma, dodatki in premiksi;

23. soglasje na podlagi 68. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/2001) za vse objekte, razen za enostanovanjske stavbe in druge individualne objekte, ki se občasno uporabljajo za počitek ali oddih;

24. soglasje na podlagi 19. in 30. člena Zakona o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh (Uradni list SRS, št. 18/77) za skladišča eksplozivnih snovi in za prenosna skladišča eksplozivnih snovi ter za objekte, v katerih se proizvajajo, predelujejo ali hranijo vnetljive tekočine in plini, za plinovode in naftovode;

25. soglasje na podlagi 28. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 13/98 – odločba US, 33/2000 - odločba US, 87/2001, 47/2002 in 67/2002 -popravek) za železniške proge in objekte na njih, za državne ceste in objekte na njih, za mednarodna letališča in telekomunikacijske in energetske povezave ter objekte širšega pomena z vidika upoštevanja obrambnih potreb;

26. soglasje na podlagi 130. člena Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95, 28/95, 32/99, 40/99 - popravek in 59/2002);

27. vodno soglasje na podlagi prvega odstavka 152. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002) za gradnje na vodnem ali priobalnem zemljišče, ki so potrebne za izvajanje javne službe po navedenem zakonu ali za izvajanje vodne pravice, na varstvenih in ogroženih območjih, zaradi odvajanja odpadnih voda, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode ter za hidromelioracije in rudarjenje;

28. mnenje na podlagi 15. člena Zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, 25/76 in 42/86) za objekte, vezane na vodo ter za urejanje vodnih strug;

29. mnenje in soglasje na podlagi 96. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99) za gradnjo v mejah pridobivalnega prostora; (Opomba: glej 33. člen ZRud-A)

30. soglasja na podlagi 97. in 98. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/2001) za gradnjo letališča, letališke infrastrukture ter drugih objektov na območju izključne rabe letališča ter objektov v območju nadzorovane rabe letališča;

31. soglasje na podlagi 48. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99) za gradnje, ki zadevajo omrežja izvajalcev prenosne in distribucijske dejavnosti;

32. soglasje na podlagi 14. točke 10. člena Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 56/99, 52/02-ZDU-1 in 57/04) za posege v prostor oziroma za gradnjo, rekonstrukcijo ali adaptacijo objektov na območjih prostih con in prostih skladišč in na mejnih prehodih;

33. okoljevarstveno soglasje na podlagi 66. člena, predhodno soglasje o sevalni in jedrski varnosti na podlagi 67. člena, soglasje za gradnje, ki vplivajo na jedrsko varnost na podlagi 68. člena ter soglasje za gradnje, ki vplivajo na sevalno varnost na podlagi 69. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 67/2002);

34. določbe vseh podzakonskih predpisov in občinskih odlokov, izdanih na podlagi zgoraj navedenih zakonov, ki določajo, da državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila daje pogoje, soglasja in mnenja za gradnjo določenega objekta na določeni lokaciji.

(2) Ne glede na določbe predpisov, naštetih v prejšnjem odstavku, se postopki izdaje soglasij, ki do uveljavitve tega zakona še niso bili začeti, končajo po določbah tega zakona kot postopki določitve projektnih pogojev in izdaje soglasij.

(3) Če je s prostorskim izvedbenim aktom iz 21. člena ZUN, ki se ga v skladu z zakonom, ki ureja prostor, po dnevu uveljavitve tega zakona še lahko uporablja kot podlago za izdajo gradbenih dovoljenj po določbah tega zakona, določeno, da kot soglasodajalci k dovoljenjem za gradnjo nastopajo določene pravne ali fizične osebe, ki jih določbe predpisov, navedenih v prvem odstavku tega člena, ne opredeljujejo kot pristojne soglasodajalce, se z dnem, ko se začne z uporabo tega zakona, v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja takšne osebe štejejo samo kot stranski udeleženci in njihovo soglasje ni potrebno.

206.a člen - upoštevan ZGO-1A

(uskladitev določb o pristojnih soglasodajalcih)

(1) Projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam s področja oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in površinskih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki, odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, javne snage in čiščenja javnih površin, urejanja občinskih javnih prometnih površin, sistemskega zagotavljanja oskrbe s toploto in drugega opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lokalnega pomena lahko namesto občine po njenem pooblastilu dajejo tudi izvajalci javnih služb.

(2) Če investitor skladno s prvim odstavkom 55. člena tega zakona v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt z vplivi na okolje zahteva določitev smernic za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in takšni zahtevi priloži lokacijsko informacijo in idejni projekt, hkrati pa tudi zahteva določitev pogojev za pridobitev dovoljenja za poseg v okolje in izdajo okoljevarstvenega soglasja, se določitev pogojev za pridobitev dovoljenja za poseg v okolje iz 58. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/94 – odločba US, 1/96, 9/99 – odločba US, 56/99 – ZON, 22/2000 – ZJS in 67/02 – ZV-1, v nadaljnjem besedilu: ZVO) šteje za določitev projektnih pogojev, izdaja okoljevarstvenega soglasja iz 59. člena ZVO pa se šteje za izdano soglasje k projektnim rešitvam po določbah tega zakona.

207. člen

(standard za izračunavanje površin in prostornin po tem zakonu)

Z dnem uveljavitve tega zakona je standard za izračunavanje površin in prostornin objektov iz četrtega odstavka 48. člena tega zakona standard SIST ISO 9836.

208. člen

(uskladitev predpisov o rudarstvu)

Z dnem uveljavitve tega zakona se za dovoljenje za poseg v prostor po določbah ZRud šteje lokacijska informacija, iz katere izhaja, da je na določenem zemljišču dopustno raziskovanje oziroma izkoriščanje določene vrste mineralne surovine.

209. člen

(uskladitve drugih predpisov s tem zakonom)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje, da v veljavnih zakonih in predpisih, izdanih na njihovi podlagi:

1. uporabljeni izrazi "dovoljenje za poseg v prostor", "lokacijsko in gradbeno dovoljenje" in "enotno dovoljenje za gradnjo" pomenijo "gradbeno dovoljenje" po določbah tega zakona;

2. uporabljena izraza "poseg v prostor" in "izvedeni poseg v prostor" pomenita "objekt" po določbah tega zakona;

3. uporabljena izraza "izvedba posega v prostor" in "izvajanje posega v prostor" pomenita "gradnja" po določbah tega zakona;

4. uporabljena izraza "adaptacija" in "obnova" v različnih sklonih in slovničnih številih pomenita "investicijska vzdrževalna dela" po določbah tega zakona.

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje, da v Zakonu o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 52/2000) uporabljeni izraz "varovanje okolja" pomeni "zaščita okolice".

(3) Z dnem uveljavitve tega zakona:

1. se v Zakonu o telekomunikacijah (Uradni list RS, 30/2001) preneha z uporabo šestega odstavka 26. člena;

2. se v Zakonu o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) v prvem odstavku 46. člena preneha z uporabo besedila "ali za priglasitev del";

3. se v Zakonu o popotresni obnovi in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98, 67/99, 110/99 in 59/2001) v tretjem odstavku 30. člena besedilo "sanacijska dela, za katera po zakonu zadostuje odločba o priglasitvi del" nadomesti z besedami "investicijska vzdrževalna dela", preneha z uporabo 38. člena in v drugem odstavku 41. člena besedilo "odločbe o priglasitvi del" nadomesti z besedama "lokacijske informacije";

4. se v Zakonu o ekonomskih conah (Uradni list RS, št. 45/98 in 97/2001) v 25. členu preneha z uporabo besedila "lokacijskega dovoljenja, odločbe o dovolitvi priglasitve del in".

5. se v Zakonu o javnih cestah v naslovu 28. člena besedi "priglasitev rekonstrukcije" nadomestita z besedo "rekonstrukcija" in preneha z uporabo drugega stavka prvega odstavka 28. člena.

210. člen

(predpisane dajatve in prispevki po tem zakonu)

Z dnem uveljavitve tega zakona so predpisane dajatve in prispevki iz 5. točke prvega odstavka 66. člena tega zakona:

- upravna taksa za izdajo gradbenega dovoljenja, odmerjena v skladu z Zakonom o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, 44/2000, 81/2000, 33/2001 – ZVet, 45/2001 - ZZVR-1 in 42/2002),

- komunalni prispevek, odmerjen v skladu s prvim odstavkom 44. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 in 67/2002-ZV-1, v nadaljnjem besedilu: ZSZ) oziroma komunalni prispevek, odmerjen v skladu s predpisi o urejanju prostora in

- nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, odmerjeno v skladu s tretjim odstavkom 76.a člena ZUN oziroma po določbah tega zakona.

6. Uskladitev predpisov o grajenem javnem dobru

211. člen

(opredelitev predpisov, ki urejajo grajeno javno dobro)

Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje, da grajeno javno dobro, kot ga opredeljujejo določbe tega zakona, urejajo:

1. tiste sestavine prostorskih izvedbenih načrtov iz druge alinee 21. člena oziroma 27. do 32. člena ZUN in lokacijski načrti iz 45.a do 45.i člena ZUN, ki določajo javne površine in

2. naslednji zakoni ter na njihovi podlagi izdani izvršilni predpisi, ki se nanašajo na gospodarsko javno infrastrukturo in druge objekte v splošni rabi:

- Zakon o javnih cestah,

- Zakon o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 92/99, 11/2001, 33/2001 in 52/2002-ZDU-1),

- Pomorski zakonik (Uradni list RS, št. 26/2001 in 21/2002),

- Zakon o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/2001),

- Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002),

- Zakon o športu (Uradni list RS, št. 22/98 in 97/2001-ZSDP),

- Zakon o varstvu pred utopitvami (Uradni list RS, št. 44/2000)

- Zakon o varnosti na javnih smučiščih (Uradni list SRS, št. 16/77, 42/86 in 29/95-ZPDF) in

- Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90).

212. člen

(grajeno javno dobro po zakonu)

(1) Šteje se, da ima zemljišče, na katerem je zgrajen objekt, ki se ga po določbah prejšnjega člena lahko šteje za grajeno javno dobro državnega pomena, pridobljen status grajenega javnega dobra državnega pomena, če je z dnem uveljavitve Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 44/97 in 59/2001, v nadaljnjem besedilu: ZLNDL) imela na njem pravico uporabe država ali če je z dnem uveljavitve tega zakona za takšno nepremičnino v zemljiški knjigi vpisano, da je splošno ljudsko premoženje ali družbena lastnina.

(2) Odločbo o ugotovitvi, da je določeno zemljišče in objekt, zgrajen na njem, grajeno javno dobro državnega pomena, po uradni dolžnosti izda tisto ministrstvo, v katerega delovno področje sodi takšen objekt, odločbo o ugotovitvi, da je določeno zemljišče in objekt, zgrajen na njem, grajeno javno dobro lokalnega pomena, pa po uradni dolžnosti izda pristojna občinska uprava.

(3) Odločba iz prejšnjega odstavka mora poleg sestavin, ki so z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, predpisane za pisno odločbo, v izreku vsebovati tudi navedbo številke parcele oziroma parcel in katastrske občine, na katere območju je zgrajen objekt oziroma del objekta, ki ima status grajenega javnega dobra.

213. člen

(ureditev neurejenega statusa grajenega javnega dobra)

(1) Zemljišča, na katerih so ob uveljavitvi tega zakona že zgrajeni objekti, ki se po določbah tega zakona lahko štejejo za grajeno javno dobro državnega ali lokalnega pomena, v zemljiški knjigi pa še niso vpisani kot javno dobro, v zemljiški knjigi pa tudi ni vpisano, da so zemljišča, na katerih so takšni objekti, splošno ljudsko premoženje ali družbena lastnina, pristojno sodišče v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti vpiše zaznambo o javnem dobru, ko prejme pravnomočno odločbo pristojnega resornega ministrstva o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra državnega pomena oziroma pristojne občinske uprave o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena.

(2) Odločbo iz prejšnjega odstavka izda pristojni upravni organ iz prejšnjega odstavka po uradni dolžnosti, ko prejme sklep Vlade oziroma pristojnega občinskega organa o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra državnega oziroma lokalnega pomena.

(3) Vlada oziroma pristojni občinski organ izda sklep iz prejšnjega odstavka na zahtevo, ki jo lahko vloži pristojni resorni minister oziroma župan. V takšni zahtevi mora biti navedena določba zakona oziroma predpisa, v katerem je podlaga, da lahko določena vrsta objekta oziroma njegovega dela pridobi status grajenega javnega dobra, priložiti pa se ji mora tudi ustrezen geodetski načrt s prikazom parcele, izdelan v skladu z geodetskimi predpisi in dokazilo, da ima predlagatelj pravico razpolagati z zemljiščem, ki naj bi skupaj z zgrajenim objektom na njem pridobilo status grajenega javnega dobra.

(4) Za dokazilo, da ima predlagatelj pravico razpolagati z zemljiščem, ki naj bi skupaj z zgrajenim objektom na njem pridobilo status grajenega javnega dobra, velja izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da ima na takšni nepremičnini lastninsko ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča ustrezno razpolaganje s takšno nepremičnino.

(5) Šteje se, da ima predlagatelj na nepremičnini iz prejšnjega odstavka pravico razpolaganja:

- če je imel z dnem uveljavitve ZLNDL na zemljiščih, na katerih je zgrajen objekt, ki naj bi pridobil status grajenega javnega dobra, pravico uporabe vpisano v zemljiško knjigo ali

- če z dnem uveljavitve tega zakona razpolaga s pisnimi kupoprodajnimi ali menjalnimi pogodbami, pisnimi izjavami ali soglasji lastnikov zemljišč, na katerih je zgrajen objekt, ki naj bi pridobil status grajenega javnega dobra, da na svojem zemljišču dovolijo gradnjo in podobne izjave volje, overjene pri notarju ali

- če zahtevi iz tretjega odstavka tega člena predloži pisne izjave lastnikov zemljišč, na katerih je zgrajen objekt, ki naj bi pridobil status grajenega javnega dobra, da se odpovedujejo lastninski pravici na njih, overjene pri notarju.

(6) Če predlagatelj ne razpolaga z dokazilom o pravici razpolaganja iz prejšnjega odstavka ali če se ugotovi, da je lastnik ali solastnik objekta oziroma dela objekta, ki naj bi pridobil status grajenega javnega dobra, posameznik ali oseba zasebnega prava, lahko Vlada oziroma pristojni občinski organ izda sklep iz drugega odstavka tega člena samo v primeru, da država oziroma občina takšno nepremičnino odkupi ali pa jo pridobi v last po postopkih o razlastitvi.

(7) Če je z dnem uveljavitve tega zakona določeni objekt gospodarske javne infrastrukture, ki se ga po določbah tega zakona lahko šteje za grajeno javno dobro, v uporabi, zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, na katerem je takšen objekt zgrajen, pa je oseba iz prejšnjega odstavka, se z uporabo takšnega objekta ne more prenehati brez soglasja pravne ali fizične osebe, ki s pomočjo takšnega objekta opravlja gospodarsko javno službo.

214. člen

(dokončanje postopkov za

pridobitev in odvzem statusa grajenega javnega dobra)

(1) Postopki za pridobitev statusa grajenega javnega dobra, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona na podlagi določb ZSZ, se končajo po dosedanjih predpisih.

(2) Na zahtevo predlagatelja se postopek za pridobitev statusa grajenega javnega dobra, ki je bil začet pred uveljavitvijo tega zakona, lahko konča po določbah tega zakona.

7. Uskladitev sedanjih predpisov o stavbnih zemljiščih

215. člen

(prenehanje z določanjem funkcionalnih zemljišč in

dokončanje uvedenih postopkov za določitev funkcionalnega zemljišča)

(1) Postopki za določitev funkcionalnega zemljišča k obstoječim objektom, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah tretjega odstavka 46. člena ZUN s tem, da se odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča šteje za odločbo o določitvi gradbene parcele.

(2) Na podlagi pravnomočne odločbe o določitvi gradbene parcele iz prejšnjega odstavka lahko lastnik objekta ali lastnik zemljišča naroči pri geodetskem podjetju elaborat parcelacije.

(3) Pristojna geodetska uprava na predlog lastnika objekta oziroma lastnika zemljišča, ki se mu je določila gradbena parcela, izda odločbo o parcelaciji, če v predlogu navede številko in datum izdaje odločbe iz prejšnjega odstavka ter priloži elaborat parcelacije, izdelan v skladu z geodetskimi predpisi.

216. člen

(določitev gradbenih parcel obstoječim objektom)

(1) Če obstoječi objekt, zgrajen na podlagi dosedanjih predpisov, še nima določene gradbene parcele, pred dnem uveljavitve tega zakona pa zahteva za določitev funkcionalnega zemljišča tudi še ni bila vložena, se na zahtevo njegovega lastnika gradbena parcela lahko določi v skladu z načrtom gradbenih parcel iz lokacijskega načrta oziroma v skladu s pogoji, ki jih v zvezi z velikostjo gradbenih parcel določa prostorski red. Zahteva za določitev gradbene parcele se vloži pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve iz drugega odstavka 24. člena tega zakona.

(2) Zahtevi za določitev gradbene parcele mora biti priložen tisti del lokacijskega načrta, ki prikazuje načrt gradbenih parcel, kadar objekt stoji na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom oziroma predlog načrta gradbene parcele, kadar objekt stoji na območju, ki se ureja s prostorskim redom, ki ga na podlagi ustrezne lokacijske informacije lahko izdela posameznik, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega prostorskega načrtovalca in izpisek iz zemljiške knjige.

(3) Če stoji objekt, kateremu se naj bi določila gradbena parcela, na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom in je predlagatelj lastnik zemljišča, na katerem naj bi se določila gradbena parcela, se odločba o določitvi gradbene parcele izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Stranka v tem postopku je samo lastnik objekta.

(4) Če stoji objekt, kateremu naj bi se določila gradbena parcela, na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom in so lastniki zemljišč, na katerih naj bi se določila gradbena parcela, druge osebe, se odločba o določitvi gradbene parcele izda v posebnem ugotovitvenem postopku, stranke v tem postopku pa so poleg lastnika objekta tudi vsi lastniki zemljišč.

(5) Če se v postopku izdaje odločbe o določitvi gradbene parcele ugotovi, da predlagana gradbena parcela meji na zemljišče, ki po določbah tega zakona izpolnjuje pogoje za grajeno javno dobro, odločbe o določitvi gradbene parcele ni mogoče izdati pred izdajo odločbe pristojnega resornega ministrstva o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra državnega pomena oziroma pristojne občinske uprave o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena.

(6) Na podlagi pravnomočne odločbe o določitvi gradbene parcele, izdane po določilih tega člena, lahko lastnik objekta ali lastnik zemljišča, ki se mu je določila gradbena parcela, naroči pri geodetskem podjetju elaborat parcelacije ali elaborat pogodbene komasacije.

(7) Pristojna geodetska uprava izda odločbo o parcelaciji na predlog lastnika objekta ali zemljišča, ki se mu je določila gradbena parcela, če v predlogu navede številko in datum izdaje odločbe o določitvi gradbene parcele in predlogu priloži elaborat parcelacije, izdelan v skladu z geodetskimi predpisi. Po pridobitvi zemljišč in vpisu lastništva na novo nastalih parcelah v zemljiško knjigo, geodetska uprava po obvestilu lastnika objekta po uradni dolžnosti združi parcele.

(8) Za izvedbo pogodbene komasacije se uporabljajo določbe Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/2000 in 87/2002-SPZ), ki urejajo pogodbeno komasacijo, pri čemer pa za njeno uvedbo ni potrebno komasacijsko dovoljenje, temveč samo odločba o določitvi gradbene parcele, zahtevo za vpis mej, nastalih v postopku pogodbene komasacije, pa lahko vloži lastnik objekta.

217. člen

(preoblikovanje funkcionalnega zemljišča večstanovanjskih stavb

oziroma stavb v etažni lastnini v eno ali več gradbenih parcel)

(1) V primeru stavbe v etažni lastnini se z dnem uveljavitve tega zakona šteje, da med skupne dele takšne stavbe spadajo zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih so imeli na dan uveljavitve ZLNDL pravico uporabe etažni lastniki, ne glede na to ali so bile te parcele odmerjene kot funkcionalno zemljišče ali ne. Takšne parcele ali njihovi deli se štejejo kot gradbena parcela takšne stavbe v etažni lastnini in je v solastnini vseh etažnih lastnikov.

(2) V vsakem primeru se šteje, da je skupni del stavbe v etažni lastnini tisti del zemljišča znotraj površine gradbene parcele, na katerem stoji stavba.

(3) Gradbena parcela večstanovanjske stavbe se določi po določbah prejšnjega člena. Predlog za določitev gradbene parcele in vlogo za parcelacijo ali vpis mej nastalih v postopku pogodbene komasacije, lahko vloži en ali več upravnikov večstanovanjskih stavb oziroma lastniki in etažni lastniki stavb, ki nimajo upravnika.

(4) V pogodbi o komasaciji, ki jo podpiše tudi pooblaščeni predstavnik občine, kjer se zemljišča nahajajo, se za vsako parcelo določi njenega lastnika.

(5) Stranke v postopku pogodbene komasacije so:

- upravniki vseh večstanovanjskih stavb,

- etažni lastniki stavb, ki nimajo upravnika,

- lokalna skupnost, kjer se zemljišče nahaja,

- zemljiškoknjižni lastniki parcel na komasacijskem območju ter

- druge osebe, kadar je njihova udeležba potrebna za uspešno izvedbo pogodbene komasacije.

(6) V komasacijskem postopku se ob upoštevanju vseh razpoložljivih listin in dejanske rabe zemljišč najprej ugotovi, kakšen obseg zemljišča je bil pridobljen za gradnjo, nato pa se izvede nova parcelacija celotnega območja ob upoštevanju vseh listin in okoliščin tako, da je omogočena raba vseh stavb in da se ohrani funkcija vseh javnih površin.

218. člen - upoštevan ZGO-1A

(odmera nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč

v prehodnem obdobju)

(1) Določbe prve alinee prvega odstavka 56. člena ZSZ se uporabljajo samo za tista zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki jih določa ta člen tega zakona.

(2) Za zazidana stavbna zemljišča po tem členu se z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

(3) Za nezazidana stavbna zemljišča po tem členu se z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

(4) Občine morajo odloke o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč uskladiti z določbami tega člena najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(5) Podatke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki so v skladu z določbami drugega in tretjega odstavka tega člena in so podlaga za odmero nadomestila za leto 2003, mora občina v letu 2004 posredovati pristojnemu davčnemu organu najpozneje do 30. septembra 2004. Takšne podatke, ki so podlaga za odmero nadomestila za leto 2004 in naslednja leta, pa mora občina posredovati pristojnemu davčnemu organu najpozneje do 31. decembra tekočega leta.

218.a člen - upoštevan ZGO-1A

(uskladitev določanja območij, na katerih se plačuje

nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča)

(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se od 1.1.2004 plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki so določena v drugem in tretjem odstavku 218. člena, na celotnem območju občine.

(2) V primeru nelegalne gradnje plačevanje nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne vpliva na njeno legalizacijo oziroma na izdajo in izvršitev inšpekcijskega ukrepa po določbah tega zakona.

(3) Obveznost plačevanja nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča preneha, ko se stavba oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, odstrani in vzpostavi prejšnje stanje in ko investitor oziroma lastnik zemljišča, na katerem je stala takšna stavba oziroma del stavbe, to dejstvo sporoči občini, hkrati pa se uvede obveznost plačevanja nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, če leži takšno zemljišče na območju, za katerega je občina določila, da se na njem plačuje takšno nadomestilo. Če pa se za stavbo oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, pridobi gradbeno dovoljenje oziroma se takšna gradnja legalizira, se takšna gradnja ne šteje za novo gradnjo in se zato s plačevanjem nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča nadaljuje.

218.b člen - upoštevan ZGO-1A

(uskladitev opredelitve zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje:

- da so z drugim odstavkom 218. člena tega zakona kot zazidana stavbna zemljišča določene tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, če so takšne parcele oziroma njihovi deli v skladu z določbami tega zakona določene kot gradbene parcele;

- da so s tretjim odstavkom 218. člena tega zakona kot nezazidana stavbna zemljišča določene tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta iz tretjega odstavka 218. člena tega zakona, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča.

(2) Če z dnem uveljavitve tega zakona zemljiške parcele iz prve alinee prejšnjega odstavka oziroma njihovi deli še niso določeni kot gradbene parcele, pridobijo takšne zemljiške parcele oziroma njihovi deli status zazidanega stavbnega zemljišča s pravnomočno odločbo o parcelaciji, izdano v skladu z določbami 215., 216. oziroma 217. člena tega zakona ali pa, ko postane gradbeno dovoljenje, izdano za objekt, ki naj bi se gradil na njej, dokončno.

(3) Do pravnomočnosti odločbe o parcelaciji oziroma dokončnosti gradbenega dovoljenja iz prejšnjega odstavka, se površina parcel iz prejšnjega odstavka, ko se od nje odšteje površina, na kateri stoji stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, pomnožena s faktorjem 1,5, šteje kot površina nezazidanega stavbnega zemljišča, vendar samo, če takšen preostali deli takšnih zemljiških parcel hkrati izpolnjujejo tudi pogoje iz druge alinee prvega odstavka tega člena.

(4) Šteje se, da je za zemljiške parcele iz druge alinee prvega odstavka tega člena zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet državni ali občinski lokacijski načrt. Če je za območje, na katerem ležijo zemljiške parcele iz druge alinee prvega odstavka tega člena, sprejet občinski prostorski red, se šteje, da je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

(5) Ne glede na določbe druge alinee prvega odstavka tega člena se štejejo za nezazidano stavbno zemljišče tudi zemljiške parcele, za katere je z lokacijskim načrtom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin:

1. če je z lokacijskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo;

2. če je za takšno izkoriščanje na njih že podeljena koncesija, vendar se z izkoriščanjem na njih še ni začelo;

3. če se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo in je z lokacijskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja izvede sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje oziroma da se na njih uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, takšna sanacija pa še ni izvedena.

218.c člen - upoštevan ZGO-1A

(uskladitev pridobivanja podatkov za odmero nadomestila

za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča)

(1) Občina za namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča brezplačno pridobi podatke katastra stavb. Občina mora v namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Občina za namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča lahko uporabi tudi podatke katastra stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc. Podatke o površini zemljiških parcel, ki so vključene v območja, za katera je občina določila, da se na njih plačuje nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, pa pridobi občina tudi brezplačno iz uradnih evidenc o zemljiškem katastru. Če fundus stavbe ni evidentiran v zemljiškem katastru kot samostojna zemljiška parcela ali del parcele, se za takšen fundus šteje tloris stavbe iz katastra stavb.

(2) Občina obvesti lastnike stavb in delov stavb o podatkih, ki še niso vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki, ter z njimi povezanih gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča) o podatkih za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, ki jih pridobi na način, kot to določa prejšnji odstavek, z javnim naznanilom. Javno naznanilo, ki se ga objavi na krajevno običajen način, mora vsebovati navedbo, da se razgrinjajo podatki za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, kje in kdaj so takšni podatki na vpogled ter jih seznanijo z možnostmi dajanja pripomb.

(3) Če se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča s podatki občine ne strinja, mora v roku enega meseca, od javnega naznanila, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov katastra stavb pri pristojni geodetski upravi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

(4) Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki občine pravilni.

(5) Občina, ki je, v skladu z drugim odstavkom tega člena, obvestila zavezance za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča o podatkih za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, po dveh mesecih od javnega naznanila, za namene odmere nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ponovno brezplačno pridobi podatke katastra stavb.

(6) Po vzpostavitvi katastra stavb na način, ki ga določajo predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, ministrstvo, pristojno za geodetske zadeve, obvesti lastnike stavb in delov stavb o vpisu tistih podatkov v kataster stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc, če stavbe in deli stavb do tedaj niso vpisani v kataster stavb. Za ta namen ministrstvo, pristojno za geodetske zadeve, brezplačno pridobi podatke občin, ki so namenjeni za odmero nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč. V primeru nestrinjanja z vpisanimi podatki so dolžni lastniki stavb in delov stavb v roku 30 dni od prejema obvestila prijaviti spremembe v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

(7) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi po vzpostavitvi drugih evidenc po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin in se nanašajo na gradbene inženirske objekte.

218.č člen - upoštevan ZGO-1A

(uskladitev pridobivanja podatkov za odmero nadomestila

za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča)

(1) Občina za namene odmere nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča pridobi iz lastnih evidenc podatke o namenski rabi prostora, določene z veljavnimi prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 oziroma občinskim prostorskim planom in veljavnimi izvedbenimi prostorskimi akti. Podatke o površini zemljiških parcel, ki so vključene v območja, za katera je občina določila, da se na njih plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, pridobi občina brezplačno iz uradnih evidenc zemljiškega katastra. Podatke o nezazidanih stavbnih zemljiščih, za katere je določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, pridobi občina iz veljavnih občinskih in državnih izvedbenih prostorskih aktov.

(2) Občina obvesti lastnike zemljiških parcel, ki se po določbah tega zakona štejejo za nezazidano stavbno zemljišče (v nadaljnjem besedilu: zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča) o podatkih za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, ki jih pridobi na način, kot to določa prejšnji odstavek, z javnim naznanilom, ki se ga lahko objavi hkrati z javnim naznanilom iz drugega odstavka prejšnjega člena in mora vsebovati tudi enake sestavine in tudi rok, v katerem lahko podajo pripombe zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča in ki tudi ne sme biti krajši od osem dni po objavi javnega naznanila.

(3) Če se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča s podatki občine ne strinja, mora v roku 30 dni, od javnega naznanila, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov iz prvega odstavka tega člena pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora, v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

(4) Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki občine pravilni.

(5) Občina, ki je v skladu z drugim odstavkom tega člena, obvestila zavezance za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, o podatkih za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, po dveh mesecih od javnega naznanila, za namene odmere nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ponovno brezplačno pridobi podatke zemljiškega katastra in če je potrebno, tudi katastra stavb.

(6) Po vzpostavitvi sistema zbirk podatkov na način, ki ga določajo predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, ministrstvo, pristojno za prostorske zadeve, obvesti lastnike zemljiških parcel o vpisu tistih podatkov v sistem zbirk prostorskih podatkov, ki so prevzeti iz drugih evidenc, če takšna zemljišča do tedaj niso vpisana v zbirko pravnih režimov. V primeru nestrinjanja z vpisanimi podatki so dolžni lastniki zemljiških parcel v roku 30 dni od prejema obvestila prijaviti spremembe v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

218.d člen - upoštevan ZGO-1A

(uskladitev predpisov, ki so namenjeni za pridobivanje podatkov

za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča)

(1) Za predpise, ki urejajo evidentiranje nepremičnin in so namenjeni pridobivanju podatkov za odmero nadomestila, se po 1. januarju 2003 štejejo Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/2000 in 87/02 – SPZ) in Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1, v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) ter tisti izvršilni predpisi, izdani na njuni podlagi, s katerimi se ureja vpisovanje v zemljiški kataster, kataster stavb in kataster gospodarske javne infrastrukture, vsebina in način vodenja sistema zbirk prostorskih podatkov, o povezljivosti teh podatkov in o pogojih za računalniški dostop do zbirk podatkov ter o izdajanju podatkov iz njih.

(2) V primeru, da izvršilni predpisi iz prejšnjega odstavka še niso izdani, se do njihove izdaje uporabljajo izvršilni predpisi v skladu z določbami 190. člena ZUreP-1, kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona.

(3) Če za določeno območje še ni uveljavljen izvedbeni prostorski akt, pripravljen in sprejet v skladu z ZUreP-1, se za izvedbene prostorske akte po določbah tega zakona štejejo:

1. za državni lokacijski načrt: prostorski izvedbeni načrt iz 41. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/01 – ZPPreb in 23/02 – odločba US, v nadaljnjem besedilu: ZUN), lokacijski načrt iz 45.a do 45.i člena ZUN, lokacijski načrt iz 2. poglavja Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih (Uradni list RS, št. 111/01 in 110/02 – ZGO-1) in lokacijski načrt iz 22. člena Zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 (Uradni list RS, št. 21/02);

2. za občinski lokacijski načrt: prostorski izvedbeni načrt iz druge alinee 21. člena oziroma od 27. do vključno 32. člena ZUN ter zazidalni načrt iz drugega odstavka 82. člena ZUN;

3. za občinski prostorski red: prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1996 do leta 2000 in občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990, sprejete na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) in Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in 85/00), skupaj s prostorskimi ureditvenimi pogoji iz prve alinee 21. člena oziroma 25. in 26. člena ZUN ter prostorski ureditveni pogoji iz prehodne določbe 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93).

(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se prostorski izvedbeni načrti oziroma lokacijski načrti iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka ne morejo uporabljati pri izvajanju določb prvega odstavka 60. člena in določb prvega odstavka 62. člena tega zakona.

219. člen

(uporaba opredelitve stavbnega zemljišča

v postopkih denacionalizacije)

Ne glede na določbe prejšnjega člena se v nedokončanih postopkih denacionalizacije oziroma postopkih vračanja podržavljenega premoženja glede določanja zazidanega stavbnega zemljišča uporabljajo določbe 2. člena ZSZ.

8. Uskladitev določb o pristojnih poklicnih zbornicah

220. člen

(pristojna poklicna zbornica po tem zakonu)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona je pristojna poklicna zbornica po določbah tega zakona inženirska zbornica, ustanovljena na podlagi 100.a člena zakona o graditvi objektov (v nadaljnjem besedilu: IZS/97), ki nadaljuje z delom do ustanovitve ZAPS in preoblikovanja IZS/97 v IZS. Šteje se, da je ZAPS ustanovljena in IZS/97 preoblikovana v IZS in da lahko obe poklicni zbornici opravljata naloge po določbah tega zakona, ko je sklenjen sporazum v skladu z drugim odstavkom 221. člena tega zakona.

(2) Do pričetka opravljanja nalog ZAPS in nalog IZS po določbah tega zakona opravlja naloge v skladu z določbami tega zakona na podlagi določb 76.a, 76.b, 76.c, 76.č, 76.d in 76.e člena ZGO, določb 99. člena zakona o rudarstvu in določb 3., 4., 5., 11. in 12. člena Zakona o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/2000, v nadaljnjem besedilu: ZGeod) IZS/97.

(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka v zadevah, ki jih bo do začetka poslovanja ZAPS in IZS opravljala IZS/97 kot javna pooblastila po določbah tega zakona, opravlja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo nadzor nad primernostjo in zakonitostjo njenega dela po določbah tega zakona.

221. člen

(pogoj za ustanovitev ZAPS in njeno izločitev iz IZS/97)

(1) ZAPS se ustanovi, ko na ustanovnem zboru večina prisotnih članov matične sekcije arhitektov, krajinskih arhitektov in urbanistov IZS/97 sprejme sklep o izločitvi te matične sekcije iz IZS/97 in ustanovi novo poklicno zbornico oziroma ZAPS.

(2) ZAPS se lahko izloči iz IZS/97 in začne opravljati naloge v skladu z določbami tega zakona, ko sklenejo med seboj predstavniki matične sekcije arhitektov, krajinskih arhitektov in urbanistov IZS/97 na eni strani in predstavniki matičnih sekcij gradbenih inženirjev, strojnih inženirjev, elektro inženirjev, inženirjev tehnologov, inženirjev rudarske in geotehnološke stroke in geodetskih inženirjev IZS/97 na drugi strani sporazum o razdružitvi.

(3) Sporazum o razdružitvi iz prejšnjega odstavka mora biti sklenjen in overjen pri notarju najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Stroške notarske overitve sporazuma nosi ZAPS.

222. člen

(posledice ustanovitve ZAPS)

(1) IZS/97 po izločitvi ZAPS nadaljuje z delom po določbah tega zakona kot IZS, svoj statut in druge akte pa uskladi z določbami tega zakona najpozneje v šestih mesecih po izločitvi ZAPS.

(2) Z izločitvijo ZAPS iz IZS/97 preidejo na ZAPS samo tisti deli premoženja IZS/97, ki so določeni v sporazumu o razdružitvi ter pravice in obveznosti IZS/97 v zvezi s tem premoženjem. ZAPS in IZS kot univerzalna pravna naslednika vstopata v vsa pravna razmerja v zvezi s tem premoženjem, katerih subjekt je bila IZS/97.

223. člen

(uskladitev z zakonom pri izvajanju strokovnih izpitov)

(1) Strokovni izpiti, za katere je kandidat vložil zahtevo za opravljanje izpita pri IZS/97 pred uveljavitvijo tega zakona, se opravljajo po dosedanjih predpisih.

(2) Do začetka poslovanja ZAPS in IZS se strokovni izpiti, za katere kandidat vloži zahtevo za opravljanje izpita pri IZS/97 po uveljavitvi tega zakona, opravljajo pri IZS/97.

9. Uskladitve določb o opravljanju dejavnosti in storitev

224. člen

(izjeme glede odgovornega prostorskega načrtovanja)

Ne glede na določbe o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 131. člena tega zakona, ki morajo biti izpolnjeni, da se posamezniku lahko izda licenca z označbo "P", se šteje, da ima pridobljeno takšno licenco in zato lahko samostojno opravlja storitve iz 3. točke prvega odstavka 130. člena tega zakona tudi posameznik, ki nima opravljenega strokovnega izpita s področja prostorskega načrtovanja, vendar samo, če z dnem uveljavitve tega zakona izpolnjuje naslednje pogoje:

1. da je pred uveljavitvijo tega zakona v Republiki Sloveniji končal univerzitetni študij ali da ima v Republiki Sloveniji nostrificirano diplomo univerzitetnega študija s področja tehnično-tehnoloških ved, z opravljenim magisterijem ali doktoratom s področja projektiranja ali prostorskega načrtovanja,

2. da je pred uveljavitvijo tega zakona imel po končanem študiju najmanj 20 let delovnih izkušenj na področju projektiranja oziroma prostorskega načrtovanja,

3. da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kot treh mesecev ali da mu ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, razen če je veljavnost tega ukrepa že potekla in

4. da pred začetkom opravljanja storitev iz 3. točke prvega odstavka 130. člena tega zakona samostojno opravljanje dejavnosti prostorskega načrtovanja priglasi v skladu z davčnimi predpisi.

225. člen

(uskladitev ustanovitvenih in drugih aktov

udeležencev pri graditvi objektov)

Pravne in fizične osebe, ki po določbah tega zakona nastopajo kot projektant, izvajalec, nadzornik in revident, morajo ustanovitvene in druge akte uskladiti z določbami tega zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

226. člen

(uskladitev določb o imenikih pooblaščenih inženirjev)

(1) Imenik pooblaščenih inženirjev po 26.c členu ZGO in posebni imenik odgovornih projektantov po tretjem odstavku 100.e člena ZGO se z dnem uveljavitve tega zakona štejeta kot imenik ZAPS in imenik IZS po določbah tega zakona.

(2) Postopki za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev in posebni imenik odgovornih projektantov, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona po določbah ZGO, se končajo po dosedanjih predpisih.

(3) Do ustanovitve ZAPS in IZS vzpostavi in vodi imenik ZAPS in imenik IZS pristojni organ IZS/97 po določbah tega zakona.

227. člen

(uskladitev določb o imeniku projektivnih in geodetskih podjetij)

(1) Z dnem uveljavitve zakona prenehajo obstajati identifikacijske številke, izdane na podlagi imenika projektivnih podjetij iz 26. člena ZGO in imenika geodetskih podjetij iz 4. člena ZGeoD.

(2) Postopki za vpis v imenik projektivnih podjetij in imenik geodetskih podjetij, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona po določbah ZGO, se ustavijo po uradni dolžnosti.

228. člen

(uskladitev opravljanja projektantskih storitev z zakonom)

(1) Šteje se, da osebe, ki so z dnem uveljavitve tega zakona vpisane v imenik pooblaščenih inženirjev ali v posebni imenik odgovornih projektantov v skladu z določbami ZGO, izpolnjujejo pogoje za odgovornega projektanta po tem zakonu za tisto vrsto načrtov, v zvezi s katerimi so opravili posebni del strokovnega izpita.

(2) Šteje se, da oseba, na katero se glasi potrdilo o strokovnem izpitu za opravljanje projektantskih storitev s področja arhitekturne stroke, izpolnjuje pogoje za izdelovanje načrtov arhitekture.

(3) Šteje se, da oseba, na katero se glasi potrdilo o strokovnem izpitu za opravljanje projektantskih storitev s področja krajinsko arhitekturne stroke, izpolnjuje pogoje za izdelovanje načrtov krajinske arhitekture.

(4) Šteje se, da oseba, ki izpolnjuje pogoje za izdelovanje načrtov arhitekture ali načrtov krajinske arhitekture, izpolnjuje tudi pogoje za izdelovanje ustrezne prostorske dokumentacije.

(5) V primerih dvoma, za katero področje opravljanja inženirske storitve je bilo dano potrdilo o strokovnem izpitu, odloča minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve ter o tem izda sklep.

(6) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena se tudi šteje, da posameznik, ki je bil pred 9. novembrom 1996 imenovan za odgovornega projektanta v skladu s tretjim odstavkom 28. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84) ali je pred tem datumom kot poklic opravljal dejavnost projektiranja v skladu z 79. členom navedenega zakona, izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta po tem zakonu, če je pred dnem uveljavitve tega zakona, pri pristojni inženirski zbornici vložil zahtevo za vpis v posebni imenik odgovornih projektantov iz tretjega odstavka 100.e člena ZGO in se je v ta imenik tudi vpisala ter v roku petih let po vpisu opravila dopolnilni strokovni izpit za izdelovanje posameznih načrtov.

229. člen

(uskladitev opravljanja revizije projektne dokumentacije z zakonom)

Šteje se, da osebe, ki izpolnjujejo pogoje za odgovornega projektanta zahtevnih objektov po tem zakonu, lahko nastopajo kot odgovorni revidenti po tem zakonu še tri mesece po uveljavitvi Pravilnika o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov pri poklicnih zbornicah.

230. člen

(uskladitev opravljanja vodenja del in

strokovnega nadzorstva z zakonom)

(1) Šteje se, da osebe, ki so z dnem uveljavitve tega zakona vpisane v imenik pooblaščenih inženirjev v skladu z določbami ZGO in imajo opravljen strokovni izpit po sedanjih predpisih, izpolnjujejo pogoje za odgovornega vodjo del in odgovornega nadzornika nad vsemi vrstami gradenj.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko tehnik, ki je pred 9. novembrom 1996 izpolnjeval pogoje za strokovno vodstvo pri gradnji objektov občanov in civilnih pravnih oseb v skladu s 84. členom zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84) in je opravil strokovni izpit pred uveljavitvijo navedenega zakona ter je imel 9. novembra 1996 najmanj dvajset let delovnih izkušenj, nastopa tudi kot odgovorni nadzornik in odgovorni vodja del pri zahtevnih gradnjah.

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko inženir z višjo univerzitetno izobrazbo, opravljenim strokovnim izpitom in najmanj petimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah nastopa kot odgovorni nadzornik in odgovorni vodja del pri gradnjah manj zahtevnih in enostavnih objektov, če je pred 9. novembrom 1996 izpolnjeval pogoje za strokovno vodstvo pri gradnji objektov občanov in civilnih pravnih oseb v skladu z 51. členom zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84).

10. Priznavanje diplom in drugih javnih listin o strokovni usposobljenosti

231. člen

(priznavanje diplom in javnih listin in druge posebnosti)

(1) Diplome in javne listine o opravljenih strokovnih izpitih, pridobljene na območju SFRJ do 25. junija 1991, so enakovredne diplomam in javnim listinam o opravljenih strokovnih izpitih, pridobljenih v Republiki Sloveniji.

(2) Potrdila o strokovnih izpitih, opravljenih po dosedanjih predpisih, veljajo v obsegu, za katerega so bila dana.

(3) Šteje se, da imajo pridobljeno univerzitetno izobrazbo, ki je pogoj za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva ter pogoj za udeležence pri graditvi objektov po tem zakonu, tudi osebe, ki so uspešno zaključile univerzitetni študijski program po uveljavitvi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 39/95-odločba US, 18/98-odločba US, 35/98-odločba US, 99/99 in 64/2001) ali so uspešno zaključile ustrezen visokošolski program pred uveljavitvijo navedenega zakona.

232. člen - upoštevan ZGO-1C

(črtan)

11. Obveznost izdaje izvršilnih predpisov

233. člen

(obveznost izdaje podzakonskih predpisov)

(1) Izvršilni predpisi, ki jih določa ta zakon, so:

1. Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, ki se jo izda na podlagi prvega odstavka 7. člena;

2. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, ki se ga izda na podlagi drugega odstavka 8. člena;

3. Pravilnik o obliki tehničnih smernic za projektiranje, gradnje in vzdrževanje objektov, ki se ga izda na podlagi prvega odstavka 12. člena;

4. Pravilnik o zagotavljanju neoviranega dostopa, vstopa in uporabe vseh vrst objektov v javni rabi in večstanovanjskih stavb, ki se ga izda na podlagi 20. člena;

5. Pravilnik o podrobnejši vsebini projektne in tehnične dokumentacije, o načinu njene izdelave in o vrstah načrtov, ki sestavljajo projektno dokumentacijo za posamezne vrste objektov, ki se ga izda na podlagi 40. člena;

6. Pravilnik o pripravi in izvedbi javnih natečajev, ki se ga izda na podlagi drugega odstavka 43. člena;

7. Pravilnik o obliki in vsebini obrazca za pripravo poročila o reviziji projektne dokumentacije, ki se ga izda na podlagi četrtega odstavka 53. člena;

8. Pravilnik o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del ter o načinu zagotavljanja sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov na gradbišču, ki se ga izda na podlagi četrtega odstavka 82. člena in tretjega odstavka 84. člena;

9. Pravilnik o načinu izdelave in podrobnejši vsebini dokazila, da bo objekt pri uporabi in vzdrževanju izpolnjeval predpisane bistvene zahteve, ki se ga izda na podlagi drugega odstavka 92. člena;

10. Pravilnik o kadrovskih, prostorskih in drugih pogojih, ki jih mora izpolnjevati poklicna zbornica, ki se ga izda na podlagi drugega odstavka 111. člena;

11. Pravilnik o obliki in podrobnejši vsebini imenika poklicnih zbornic ter o načinu vpisovanja vanj, ki se ga izda na podlagi četrtega odstavka 123. člena;

12. Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov pri poklicnih zbornicah, ki se ga izda na podlagi četrtega odstavka 133. člena;

13. Uredba o kriterijih za izračunavanja višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njenega plačevanja, ki se jo izda na podlagi tretjega odstavka 157. člena.

(2) Izvršilni predpisi iz 1., 2., 3., 10. in 13. točke prejšnjega odstavka morajo biti izdani najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(3) Izvršilni predpisi iz 4., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka tega člena morajo biti izdani najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(4) Izvršilni predpisi iz 8., 9., 11. in 12. točke prvega odstavka tega člena morajo biti izdani najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

234. člen

(podaljšanje veljavnosti sedanjih izvršilnih predpisov)

(1) Do izdaje izvršilnih predpisov iz prejšnjega člena ostanejo v veljavi naslednji izvršilni predpisi, kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona:

1. Navodilo o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85),

2. Odlok o določitvi objektov in naprav ter drugih posegov v prostor, za katere daje lokacijsko dovoljenje za urejanje prostora pristojni republiški upravni organ (Uradni list SRS, št. 28/85 in Uradni list RS, št. 67/97),

3. Pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije (Uradni list RS, št. 35/98, 48/98 - popravek, 64/99 in 41/2001),

4. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del ter o načinu označitve gradbišča (Uradni list RS, št. 35/98 in 41/2001),

5. Pravilnik o merilih za določanje zahtevnih objektov po zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 35/98),

6. Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov pri Inženirski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 35/98 in 64/99),

7. Pravilnik o obliki in vsebini enotnega žiga projektivnih podjetij (Uradni list RS, št. 39/98 in 68/2000)

8. Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99),

9. Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (Uradni list RS, št. 52/93 in 57/93),

10. Odredba o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) in

11. predpisi lokalnih skupnosti, izdani na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUN oziroma odloki o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.

(2) Do uveljavitve izvršilnega predpisa iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena se za projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s predpisano vsebino po določbah tega zakona šteje projekt za pridobitev enotnega dovoljenja za gradnjo po določbah ZGO.

235. člen

(podaljšanje veljavnosti in izdajanje novih gradbenih predpisov)

(1) Kot gradbeni predpisi, izdani v skladu z določbami tega zakona, se z dnem uveljavitve tega zakona štejejo vsi gradbeni predpisi, ki so bili pred dnem uveljavitve tega zakona izdani na podlagi dosedanjih predpisov s področja graditve objektov.

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona ostanejo v veljavi:

1. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni list RS, št. 45/2000 in 12/2002),

2. Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99),

3. pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 42/2002),

4. Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS, št. 42/2002 in 105/2002) in

5. Pravilnik o tehniških predpisih za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih postrojev (Uradni list SFRJ, št. 19/68).

12. Prenehanje z uporabo

236. člen

(prenehanje z uporabo)

Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati:

1. Uredba o začasnih normah in začasnih tehničnih predpisih v gradbeni stroki (Uradni list FLRJ št. 32/47),

2. Odločba o začasnih tehničnih predpisih za obremenitev zgradb – (Uradni list FLRJ št. 61/48),

3. Odločba o začasnih tehničnih predpisih za označbe iz gradbene mehanike (Uradni list FLRJ št. 7/49),

4. Odločba o začasnih tehničnih predpisih za tipizacijo gradbenih bitumnov (Uradni list FLRJ, št. 66/49),

5. Pravilnik o splošnih tehničnih predpisih za izdelovanje predmetov in konstrukcij z varjenjem (Uradni list FLRJ, št. 19/59),

6. Pravilnik o začasnih tehničnih predpisih za gradnjo na seizmičnih območjih (Uradni list SFRJ št. 39/64),

7. Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za graditev stanovanjskih objektov po sistemu modularne koordinacije mer (Uradni list SFRJ št. 26/69),

8. Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za ogljikovodikove hidroizolacije streh in teras (Uradni list SFRJ, št. 26/69),

9. Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za graditev objektov za obrambo pred poplavami (Uradni list SFRJ št. 2/70),

10. Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za izvajanje raziskovalnih del pri graditvi velikih objektov (Uradni list SFRJ, št. 3/70),

11. Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za izvajanje zidov stavb (Uradni list SFRJ, št. 17/70) in

12. Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za graditev prostorov in naprav za zbiranje in odvažanje odpadnih snovi iz stanovanjskih hiš (Uradni list SFRJ, št. 28/70).

13. Prenehanje veljavnosti

237. člen

(prenehanje veljavnosti ZGO in posameznih določb ZSZ)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati ZGO.

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati 4. in 5. člen ZSZ.

238. člen

(prenehanje odmere odškodnine zaradi spremembe

namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati v Zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96, 31/98 - odločba US, 1/99, 54/2000-ZKme, 68/2000 - odločba US, 27/2002-odločba US, 58/2002-ZMR-1 in 67/2002, v nadaljnjem besedilu: ZKZ) določbe 3. poglavja (Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda) oziroma členi 11, 12, 13, 14, 15 in 16 ter 112. člen prehodnih določb ZKZ.

(2) Postopki za odmero in plačilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda, začeti na podlagi 11., 12., 13. in 14. člena ZKZ, ki so bili uvedeni pred dnem uveljavitve tega zakona in do tega dne še niso pravnomočno končani, se ustavijo.

(3) Pri izdajah gradbenih dovoljenj oziroma enotnih dovoljenj za gradnjo, katerih postopki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona in o katerih izdaji do tega dne še ni bilo odločeno pri pristojnem gradbenem organu prve stopnje, se ne uporabljajo določbe četrtega odstavka 14. člena ZKZ.

(4) Pooblaščeni investitor po določbah Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih (Uradni list RS, št. 111/2001) ima pravico v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona zahtevati vrnitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov v nominalnem znesku v višini, ki pripada proračunu Republike Slovenije, če je bila odmerjena in plačana v času do 31.12.2002.

(Opomba: glede odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov lokalnim skupnostim z območij, na katerih so avtoceste načrtovane z lokacijskimi načrti, sprejetimi pred uveljavitvijo prvega odstavka 238. člena ZGO-1, glej odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-1/03-15 in določbe 118. člena ZGO-1B)

14. Začetek veljavnosti

239. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati 1. januarja 2003, razen določb tretjega odstavka 125. člena, petega odstavka 126. člena in 232. člena tega zakona, ki začnejo veljati z dnem pridobitve polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov - ZGO-1A (Uradni list RS, št. 47/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

33. člen

(uskladitev določb o pristojnih poklicnih zbornicah)

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirska zbornica Slovenije, ustanovljeni na podlagi Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, v nadaljnjem besedilu: ZGO-1), morata statut in druge akte uskladiti z določbami tega zakona najpozneje v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.

34. člen

(dokončanje postopkov za izdajo uporabnih dovoljenj)

Začeti postopki za izdajo uporabnega dovoljenja, ki do uveljavitve tega zakona niso pravnomočno končani, se končajo po določbah ZGO, če so bili začeti pred uveljavitvijo ZGO-1, in po določbah ZGO-1, če so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona.

35. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določb 15. in 16. člena tega zakona, ki začnejo veljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov - ZGO-1B (Uradni list RS, št. 126/07) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

114. člen

(dokončanje začetih postopkov)

Postopki, ki so se začeli pred dnem začetka uporabe tega zakona, se končajo po določbah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popravek, 92/05 - ZJC-B, 111/05 - odločba US in 93/05 - ZVMS; v nadaljnjem besedilu: ZGO-1).

115. člen

(seznam soglasodajalcev)

Ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve, mora na svojih spletnih straneh objaviti seznam soglasodajalcev iz 49.d člena zakona najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

116. člen

(izdelovanje in revidiranje projektne

dokumentacije v prehodnem obdobju)

(1) Projektna dokumentacija, določena s tem zakonom, se do uskladitve predpisa iz 40. člena zakona z določbami 20. člena tega zakona izdeluje in revidira po dosedanjih predpisih.

(2) Do uveljavitve predpisa iz prejšnjega odstavka se šteje, da je povzetek podatkov o nameravani gradnji, ki jih je treba po prejemu zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja posredovati pristojni občini, vodilna mapa v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, brez dokazne dokumentacije.

(3) Do uveljavitve uredbe o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja iz drugega odstavka novega 49.a člena tega zakona se v projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja območje za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja prikazuje kot vplivno območje po dosedanjih predpisih.

117. člen

(uskladitev izvršilnih predpisov in drugih aktov)

(1) Najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona mora biti izdan predpis iz drugega odstavka 74.a člena zakona.

(2) Najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona morajo biti sprejeti oziroma usklajeni:

1. predpis, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost iz drugega odstavka 8. člena zakona;

2. predpis, ki ureja vsebino in obliko ter način izdelave projektne dokumentacije iz 40. člena zakona;

3. predpis, ki ureja merila za izračun in prikaz območja za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja iz drugega odstavka 49.a člena zakona;

4. predpis, ki ureja način označitve in organizacijo ureditve posameznih vrst gradbišč ter vsebino in način vodenja gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer iz šestega odstavka 82. člena zakona ter način in postopek zagotavljanja izvedbe sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov na gradbišču iz četrtega odstavka 84. člena zakona;

5. predpis, ki ureja vsebino dokazila o zanesljivosti iz drugega odstavka 92. člena zakona;

6. predpis, ki podrobneje določa postopek in izvedbo javnih natečajev ter objekte, za katere je pri pridobivanju idejne rešitve obvezna izvedba javnega natečaja iz drugega odstavka 43. člena zakona.

(3) Pristojni poklicni zbornici morata z določbami tega zakona uskladiti svoje akte najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

118. člen

(uskladitev odškodnin zaradi spremembe namembnosti

kmetijskega zemljišča in gozda po prejšnjih predpisih)

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 238. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) se odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda pri gradnji avtocest, za katere so bili v skladu s 45.b členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/01 - ZPPreb in 23/02 - odločba US; v nadaljnjem besedilu: ZUN) sprejeti sklepi o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta pred 1. januarjem 2003 in nato sprejeti odloki oziroma uredbe o njihovem sprejetju, odmerja ob uporabi določb 3. poglavja Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96, 31/98 - odločba US, 1/99, 54/00 - ZKme, 68/00 - odločba US, 27/02 - odločba US, 58/02 - ZMR-1 in 67/02) in v višini 30% vplačuje v proračun občin, na območju katerih ležijo zemljišča, za katera so sprejeti oziroma uveljavljeni takšni lokacijski načrti.

(2) Odškodnina iz prejšnjega odstavka se odmeri ne glede na to, ali je bilo gradbeno dovoljenje oziroma enotno dovoljenje iz 45.h člena ZUN za gradnjo objekta iz prejšnjega odstavka že izdano ali ne.

119. člen

(nadaljevanje dela urbanističnih inšpektorjev)

Urbanistični inšpektorji iz 71. člena ZUN nadaljujejo z delom kot gradbeni inšpektorji po določbah tega zakona.

120. člen

(enostavni in nezahtevni objekti v prehodnem obdobju)

(1) Šteje se, da imajo nezahtevni objekti po tem zakonu, ki so z dnem začetka uporabe tega zakona že zgrajeni ali se je pred dnem začetka uporabe tega zakona pričelo z njihovo gradnjo in izpolnjujejo po dosedanjih predpisih določene pogoje za gradnjo enostavnega objekta brez pridobitve gradbenega dovoljenja, gradbeno dovoljenje po samem zakonu.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek investitor objekta iz prejšnjega odstavka lahko vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za takšen objekt.

(3) Do uveljavitve predpisa iz drugega odstavka 8. člena zakona se šteje, da so nezahtevni objekti po tem zakonu vsi enostavni objekti, ki izpolnjujejo pogoje iz Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 100/05; v nadaljnjem besedilu: pravilnik o enostavnih objektih).

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se do uveljavitve predpisa iz drugega odstavka 8. člena zakona začasni objekti, zgrajeni za manj kakor šest mesecev, urbana oprema, ki jo postavlja občina ter enostavni objekti, ki so del gospodarske javne infrastrukture in drugi objekti, ki so v javno korist, štejejo za enostavne objekte.

121. člen

(sprememba namembnosti, za katero

ni potrebno gradbeno dovoljenje)

Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembe namembnosti, za katere po tem zakonu ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, se ustavijo po uradni dolžnosti.

122. člen

(pristojni upravni organ za nadzor nad poskusnim obratovanjem)

Z dnem začetka uporabe tega zakona se šteje, da je pristojni upravni organ za nadzor nad poskusnim obratovanjem objektov oziroma gradenj, za katere je potrebno okoljevarstveno dovoljenje, Agencija Republike Slovenije za okolje, Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost pa za nadzor nad poskusnim obratovanjem objektov oziroma gradenj, ki se nanašajo na sevalne in jedrske objekte.

123. člen

(uskladitev določb v zvezi z nadomestnimi gradnjami)

(1) Z dnem začetka uporabe tega zakona se za potrebe izdajanja gradbenega dovoljenja šteje, da pojem nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta. Če je v prostorskem aktu navedeno, da se lahko izvaja samo nadomestna gradnja, to ne glede na določbe v prostorskem aktu pomeni, da se lahko obstoječi objekt odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu.

(2) Za nadomestne gradnje, ki bodo zgrajene na podlagi gradbenih dovoljenj, izdanih do začetka uporabe tega zakona oziroma gradbenih dovoljenj, ki bodo izdana po dnevu začetka uporabe tega zakona na podlagi določb ZGO-1, se lahko izreče inšpekcijski ukrep nelegalne gradnje, če objekt, ki se nadomešča, pred začetkom uporabe nadomestnega objekta ni bil odstranjen.

124. člen

(uporabno dovoljenje po tem zakonu

za objekte gospodarske javne infrastrukture)

(1) Šteje se, da imajo uporabno dovoljenje po tem zakonu objekti gospodarske javne infrastrukture, ki so bili zgrajeni pred 25. junijem 1991 in ki z dnem uveljavitve ZGO-1 niso bili evidentirani v skladu z Zakonom o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 26/74, 29/74 - popravek in 42/86), ko se na predpisan način evidentirajo v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture.

(2) Šteje se, da imajo uporabno dovoljenje po samem zakonu vsi gradbeni inženirski objekti, ki so bili zgrajeni pred 31. decembrom 1967 in so v uporabi z dnem uveljavitve tega zakona, ko se zemljišča, na katerih so zgrajeni, na predpisani način evidentirajo v zemljiškem katastru.

(3) Na zahtevo lastnika objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena pristojni upravni organ izda potrdilo v skladu s četrtim in petim odstavkom 197. člena ZGO-1.

125. člen

(uskladitev določb glede minimalne komunalne oskrbe)

(1) Za potrebe izdajanja gradbenih dovoljenj se šteje, da je stavbno zemljišče opremljeno, če je zagotovljena minimalna komunalna oskrba, kot je predpisana v drugem odstavku 45. člena tega zakona.

(2) Če v posameznih enotah urejanja še ni zgrajena minimalna komunalna oprema oziroma njena izgradnja ni predvidena v občinskem načrtu razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto in zato ni mogoča priključitev na infrastrukturo, ki bi zagotovila minimalno komunalno oskrbo, investitor lahko zagotovi minimalno komunalno oskrbo tudi drugače, vendar ne v nasprotju s prostorskim aktom in predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo in elektriko, odvajanje odpadnih voda ter dostopanje do javnih cest.

(3) Investitor lahko zagotovi komunalno oskrbo tudi na način, ki ga prostorski akt ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike.

126. člen

(priznavanje poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije,

Evropskega gospodarskega prostora in Švice)

(1) Z dnem začetka uporabe tega zakona se dokončne odločbe o priznanju poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švice, ki jih izda pristojno ministrstvo v skladu s predpisi o priznavanju kvalifikacij kandidatu, ki se mora po ZGO-1 vpisati v imenik pristojne poklicne zbornice, pošiljajo pristojni poklicni zbornici, ki mora kandidata vpisati v imenik zbornice po uradni dolžnosti.

(2) Kandidat ima pravico opravljati regulirani poklic z dnem, ko postane odločba o priznanju poklicne kvalifikacije dokončna.

127. člen

(uskladitev določb v zvezi z gradbeno parcelo)

(1) Z dnem začetka uporabe tega zakona se preneha z določanjem gradbenih parcel po 216. členu ZGO-1.

(2) Postopki za določitev gradbenih parcel in postopki za izdajo gradbenih dovoljenj, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.

(3) Za namen odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se z dnem začetka uporabe tega zakona za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek se za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, ki je bil z odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča, z odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja ali z odločbo o določitvi gradbene parcele določen kot gradbena parcela ali funkcionalno zemljišče.

(5) Z dnem začetka uporabe tega zakona se šteje, da pojem gradbena parcela pomeni zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

128. člen

(dokazila o pravici graditi za energetske objekte

državnega pomena)

(1) Ne glede na določbo prvega odstavka 97. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03 - ZZK-1) in tretjega odstavka 59. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 - uradno prečiščeno besedilo) se v zvezi z gradnjo energetskih objektov državnega pomena za postopek sporazumnega pridobivanja potrebnih nepremičnin in glede dokazil o pravici graditi iz 56. člena zakona smiselno uporabljajo določbe 8. do 12. člena ter druge, četrte, pete, šeste, sedme in osme alineje 13. člena Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 35/95). Za energetske objekte državnega pomena štejejo:

־ elektrarne (hidroelektrarna, termoelektrarna, termoelektrarna toplarna, geotermalna elektrarna, polje vetrnih elektrarn in druge vrste elektrarn) z nazivno električno močjo 10 MW ali več,

־ prenosni elektroenergetski vodi s pripadajočimi funkcionalnimi objekti, z nazivno napetostjo 110 kV ali več,

־ prenosni plinovodi, če je delovni tlak višji od 16 bar, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti,

־ prenosni naftovodi in produktovodi, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti.

(2) Ta člen se uporablja do ureditve vprašanja dokazovanja pravice graditi in vprašanja pridobivanja nepremičnin v predpisu, ki ureja energetske objekte, vendar najdlje dve leti od uveljavitve tega zakona.

129. člen

(prenehanje uporabe)

Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehata uporabljati:

- Pravilnik o tehničnih ukrepih za gradnjo, obratovanje in vzdrževanje z vodikom hlajenih električnih generatorjev ter sinhronskih kompenzatorjev (Uradni list SFRJ, št. 13/69 in 19/69 - popravek) in

- Pravilnik o tehničnih normativih za vzdrževanje antenskih stolpov (Uradni list SFRJ, št. 65/84 in 59/99 - ZTZPUS).

130. člen

(začetek veljavnosti in uporabe)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne tri mesece po njegovi uveljavitvi.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov - ZGO-1C (Uradni list RS, št. 108/09) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Prehodne in končne določbe

22. člen

(1) Naloge iz 34. c člena zakona začneta ZAPS in IZS izvajati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona, do tedaj pa te naloge opravlja ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve, kot pristojno ministrstvo po Zakonu o priznavanju poklicnih kvalifikacij.

(2) Za dokončanje postopkov, začetih pred izvajanjem nalog ZAPS in IZS iz prejšnjega odstavka, je pristojno ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

(3) Postopki, ki so se pričeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.

23. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 160. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1 in 33/07 - ZPNačrt).

24. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati drugi odstavek 2. člena, drugi odstavek 3. člena, 16., 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23., 24., 25. in 26. člen Pravilnika o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03 in 56/05).

25. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Nudimo informacije in pravno svetovanje na področju stvarnega prava. Pokličite 040 30 30 84

 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Brezplačno svetovanje

Pasica

Pogosta vprasanja

Vprašanje: Trenutno smo sredi gradbenih del, gradbena pogodba ni bila podpisana. Ker prihaja do odstopanj izvajalca od ustno dogovorjenih del ter rokov...
Vprašanje: Sosed je naredil na vrtu podzemno garažo, dogovorjeno je bilo, da bo podzemni objekt od naše meje odmaknjen vsaj 1 meter, vendar kot pravi...
Vprašanje: Veliko se govori o novi uredbi in možnostih postavitve objektov v prostor. Zanima me sledeče, kakšen objekt lahko postavimo na zemljišču, ki...
Vprašanje: Sosed je začel uporabljati občinsko pot, ki gre samo 4m od moje hiše, za stalni dovoz k svoji hiši, čeprav ima uradni dovoz z druge strani....
Vprašanje: Podedoval sem hišo s prizidkom za katerega smo kasneje ugotovili, da je bil s strani starega očeta zgrajen na črno in da to ne bi bilo vse je...

Facebook



Nazadnje dodano

Najbolj brano

Ključne besede

Side Menu


Narejeno z Joomla!AZZ.

POKLIČI ZDAJ!

Brezplačno svetovanje

040 30 30 84

Vse informacije o stvarnem pravu na enem mestu!