Služnost je omejena stvarna pravica na tuji stavari. Služnost je pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari (služeča stvar).

Bistvena značilnost služnosti v tem, da lastnika obremenjene (služeče, služne) stvari zavezuje, da nekaj trpi, in sicer v obliki dopustitve ali opustitve nekega ravnanja.

Poznamo stvarno služnost s katero je lahko obremenjena samo lastninska pravica na nepremičnin in osebno služnost, katere predmet so lahko tudi premičnine in pravice.

Stvarna služnost je pravica lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar), izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (pozitivna služnost) ali zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (negativna služnost).

Stvarna služnost je lahko ustanovljena tudi za določen čas ali za določen letni čas.

Stvarna služnost učinkuje v korist ali v breme vsakokratnega lastnika gospodujoče ali služeče nepremičnine. Vselej bremeni služečo nepremičnino kot celoto, tudi v primeru, ko je izvrševanje služnosti omejeno le na del nepremičnine.

Osebna služnost je pravica imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico in traja najdlje do imetnikove smrti.

Imetnik osebne služnosti ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrševanje, če ta zakon tako določa.

Služnost je stvarna pravica na tuji stvari in učinkuje proti vsem. Če kdo služnostnega upravičenca neutemeljeno moti pri izvrševanju služnosti, lahko ta s tožbo zahteva, da preprečevanje oziroma motenje preneha.

Nudimo informacije in pravno svetovanje na področju stvarnega prava. Pokličite 040 30 30 84