Četrti del: ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE POKLICNIH ZBORNIC

1. Ustanovitev ZAPS in IZS

108. člen

(ustanovitev in cilji ustanovitve)

(1) V Republiki Sloveniji se zaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju urejanja prostora in graditve objektov ter varstva tretjih oseb ustanovita dve poklicni zbornici, ZAPS in IZS.

(2) Cilji, zaradi katerih se ustanovi in deluje ZAPS, so:

1. varovanje in zastopanje interesov arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja, revidiranja ter prostorskega načrtovanja,

2. svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo dejavnosti arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja in revidiranja projektne dokumentacije ter prostorskega načrtovanja, in

3. zagotavljanje strokovnosti pooblaščenih arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev.

(3) Cilji, zaradi katerih se ustanovi in deluje IZS, so:

1. varovanje in zastopanje interesov gradbenega in drugega projektiranja in revidiranja,

2. svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo dejavnosti gradbenega in drugega projektiranja, revidiranja projektne dokumentacije, vodenja del in opravljanja nadzora pri graditvi objektov ter geodetskih storitev, in

3. zagotavljanje strokovnosti pooblaščenih inženirjev.

109. člen

(pravni položaj in odgovornost za zagotavljanje obveznosti)

(1) ZAPS in IZS sta pravni osebi javnega prava.

(2) Sedež ZAPS in IZS je v Ljubljani.

(3) ZAPS in IZS odgovarjata za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

(4) Člani ZAPS in člani IZS za obveznosti poklicne zbornice, katere člani so, ne odgovarjajo.

110. člen

(delovno področje ZAPS in IZS)

(1) ZAPS opravlja zlasti naslednje naloge:

1. določa strokovna načela na področju prostorskega načrtovanja, arhitekture in krajinske arhitekture,

2. pospešuje razvoj prostorskega načrtovanja, arhitekture in krajinske arhitekture ter skrbi za njun ugled,

3. sodeluje z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti in zastopa stroko v razmerju do njih,

4. predlaga ministru, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve, izdajo pravilnika o izvedbi javnih natečajev za pridobivanje strokovnih rešitev v prostorskih aktih ter za urbanistične, krajinske in arhitekturne rešitve nameravanih gradenj,

5. skrbi za strokovno izpopolnjevanje na področju prostorskega načrtovanja, arhitekturnega in krajinskega projektiranja ter sodeluje pri pripravi izobraževalnih programov,

6. sprejema disciplinski pravilnik,

7. skrbi za strokovni razvoj in neodvisnost prostorskega načrtovanja ter arhitekturnega in krajinsko – arhitekturnega projektiranja, zastopa interese svojih članov v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in delodajalcev ter z namenom zagotavljanja njihove neodvisnosti in strokovnega razvoja ter nadzora nad opravljanjem dejavnosti prostorskega načrtovanja in arhitekturnega ter krajinsko-arhitekturnega projektiranja vodi seznam prostorskih načrtovalcev in projektantov in opravlja storitve za potrebe svojih članov,

8. zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorno projektiranje načrtov arhitekture in krajinske arhitekture in revidiranje takšnih načrtov ter odgovorno prostorsko načrtovanje,

9. vzpostavi, vodi in vzdržuje imenik pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev (v nadaljnjem besedilu: imenik ZAPS),

10. podeljuje licence za samostojno opravljanje arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja in revidiranja ter prostorskega načrtovanja,

11. sprejema kodeks poklicne etike pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev (v nadaljnjem besedilu: kodeks poklicne etike ZAPS),

12. izvaja nadzor nad spoštovanjem aktov ZAPS in kodeksa poklicne etike ZAPS in ukrepa v skladu z disciplinskim pravilnikom in drugimi akti zbornice,

13. za investitorja pripravi in lahko tudi organizira izvedbo javnih natečajev s področja urejanja prostora ter arhitekturnih in krajinsko-arhitekturnih rešitev.

(2) IZS opravlja zlasti naslednje naloge:

1. določa strokovna načela na področju graditve objektov,

2. pospešuje razvoj gradbenih, geodetskih, rudarskih in drugih inženirskih strok ter skrbi za njihov ugled,

3. sodeluje z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti ter zastopa stroko v razmerju do njih,

4. predlaga ministru, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve, izdajo pravilnika o izvedbi javnih natečajev za pridobivanje konstrukcijskih, tehnoloških in drugih inženirskih rešitev nameravanih gradenj,

5. skrbi za strokovno izpopolnjevanje na področju gradbenega in drugega projektiranja ter opravljanja geodetske dejavnosti ter sodeluje pri pripravi izobraževalnih programov,

6. sprejema disciplinski pravilnik,

7. skrbi za strokovni razvoj in neodvisnost gradbenega in drugega projektiranja, revidiranja projektne dokumentacije, vodenja del in opravljanja nadzora pri graditvi objektov ter geodetskih storitev, zastopa interese svojih članov v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in delodajalcev ter z namenom zagotavljanja njihove neodvisnosti in strokovnega razvoja ter nadzora nad opravljanjem dejavnosti gradbenega in drugega projektiranja ter opravljanja geodetske dejavnosti vodi seznam projektantov in geodetskih podjetij in opravlja storitve za potrebe svojih članov,

8. zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za tisti del odgovornega projektiranja, ki se nanaša na gradbeno in drugo projektiranje ter revidiranje načrtov iz 2. do 10. točke 36. člena tega zakona,

9. zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorne geodete,

10. zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorno vodenje del,

11. vzpostavi, vodi in vzdržuje imenik pooblaščenih inženirjev (v nadaljnjem besedilu: imenik IZS),

12. sprejema kodeks poklicne etike pooblaščenih inženirjev (v nadaljnjem besedilu: kodeks poklicne etike IZS),

13. izvaja nadzor nad spoštovanjem aktov IZS in kodeksa poklicne etike IZS in ukrepa v skladu z disciplinskim pravilnikom in drugim akti zbornice,

14. za investitorja pripravi in lahko tudi organizira izvedbo javnih natečajev s področja gradbenih in drugih inženirskih rešitev.

(3) ZAPS in IZS lahko poleg izvajanja nalog iz prvega odstavka tega člena oziroma nalog iz prejšnjega odstavka opravljata tudi eno ali več drugih dejavnosti, če izpolnjujeta za vsako od njih predpisane pogoje, če se s tem uresničuje namen, zaradi katerega sta bili ustanovljeni, in če so te dejavnosti določene z njunima statutoma.

111. člen

(opravljanje nalog na podlagi javnega pooblastila)

(1) ZAPS opravlja naloge iz 8., 9. in 10. točke prvega odstavka prejšnjega člena kot javno pooblastilo po določbah tega zakona. IZS opravlja naloge iz 8., 10. in 11. točke drugega odstavka prejšnjega člena kot javno pooblastilo po določbah tega zakona, naloge iz 9. točke drugega odstavka prejšnjega člena pa opravlja kot javno pooblastilo po določbah zakona, ki ureja opravljanje geodetskih dejavnosti.

(2) ZAPS in IZS morata za izvajanje javnih pooblastil iz prejšnjega odstavka izpolnjevati kadrovske, prostorske in druge pogoje, ki jih s pravilnikom predpiše in ugotovi minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, z odločbo v upravnem postopku.

(3) Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka preverja komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve.

(4) Medsebojno razmerje med ministrstvom, pristojnim za prostorske in gradbene zadeve, in ZAPS oziroma IZS se uredi s pogodbo.

112. člen

(črtan)

2. Organi in organizacija

113. člen

(pogoji za združevanje v ZAPS in IZS)

(1) V ZAPS se lahko združujejo posamezniki, ki v skladu s predpisi o urejanju prostora izpolnjujejo pogoje za odgovorne prostorske načrtovalce, in posamezniki, ki v skladu s tem zakonom izpolnjujejo pogoje za odgovorne projektante pri arhitekturnem in krajinsko-arhitekturnem projektiranju, odgovorne revidente in odgovorne nadzornike.

(2) V IZS se lahko združujejo posamezniki, ki v skladu s tem zakonom izpolnjujejo pogoje za odgovorne projektante pri gradbenem in drugem projektiranju, odgovorne revidente, odgovorne vodje del in odgovorne nadzornike, posamezniki, ki v skladu z geodetskimi predpisi izpolnjujejo pogoje za odgovorne geodete pri opravljanju geodetskih storitev, in drugi inženirji, če tako določa zakon.

114. člen

(organi zbornice, matične sekcije in skupno koordinacijsko telo)

(1) Organi ZAPS in IZS so skupščina zbornice, upravni odbor, predsednik zbornice in disciplinski organi.

(2) Podrobno sestavo organov iz prejšnjega odstavka in njihove naloge opredeli statut.

(3) Za uspešno izvajanje nalog poklicne zbornice in za dosego cilja, da so v zbornici enakopravno in enakovredno zastopane vse stroke, ki so v njej združene, ZAPS in IZS ustanovita matične sekcije.

(4) ZAPS in IZS ustanovita tudi skupno koordinacijsko telo.

115. člen

(skupščina zbornice)

(1) Skupščina zbornice je najvišji organ odločanja in ima zlasti naslednje pristojnosti:

1. sprejme statut zbornice in druge splošne akte zbornice, če ta zakon ali statut ne določa drugače,

2. sprejme kodeks poklicne etike in strokovne standarde,

3. sprejme disciplinski pravilnik,

4. sprejme program dela in določa višino članarine,

5. sprejme načrt zaposlitev v službah zbornice,

6. sprejme priporočila za izvajanje javnih natečajev,

7. imenuje in razrešuje člane upravnega odbora in predsednika zbornice,

8. voli in razrešuje komisijo, ki izdaja odločbe o vpisih in izbrisih iz imenikov,

9. voli in razrešuje disciplinskega tožilca in člane disciplinskih organov ter

10. sprejme druge odločitve, če tako določa statut.

(2) Skupščino zbornice izvolijo člani zbornice za dve leti. Za člana skupščine lahko kandidira vsak član zbornice, ki je vpisan v imenik.

(3) Število članov skupščine se določi s statutom zbornice.

(4) Volitve v skupščino in razrešitev člana skupščine uredi zbornica s statutom.

(5) Skupščina lahko v skladu s statutom imenuje odbore in komisije kot svoja delovna telesa.

116. člen

(upravni odbor)

(1) Upravni odbor je izvršilni organ zbornice in ima zlasti naslednje pristojnosti:

1. skrbi za izvrševanje programa dela, splošnih aktov in sklepov skupščine zbornice,

2. izda akt o notranji organizaciji strokovnih, administrativnih in tehničnih služb zbornice ter o sistemizaciji delovnih mest,

3. predlaga skupščini zbornice v sprejem statut, druge splošne akte, program dela in druge odločitve,

4. nadzoruje delovanje predsednika in služb zbornice,

5. odloča o sklenitvi pravnih poslov večje vrednosti, opredeljene v statutu,

6. opravlja druge naloge, določene s statutom.

(2) Člane upravnega odbora imenuje in razrešuje skupščina zbornice. Število članov upravnega odbora določa statut.

117. člen

(predsednik zbornice)

(1) Predsednik zbornice predstavlja in zastopa zbornico.

(2) Predsednik zbornice je član upravnega odbora po funkciji in predseduje upravnemu odboru, ga predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje.

(3) Predsednik lahko samostojno odloča o sklenitvi pravnih poslov, katerih vrednost ne presega zneska, določenega v statutu.

(4) Predsednik odloča o sklenitvi delovnih razmerij in o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja. Za odločanje o teh vprašanjih lahko pooblasti generalnega sekretarja zbornice, če tako določa statut.

118. člen

(matične sekcije ZAPS in matične sekcije IZS)

(1) Pri ZAPS se ustanovijo:

1. matična sekcija arhitektov,

2. matična sekcija krajinskih arhitektov in

3. matična sekcija prostorskih načrtovalcev.

(2) pri IZS se ustanovijo:

1. matična sekcija gradbenih inženirjev,

2. matična sekcija strojnih inženirjev,

3. matična sekcija elektro inženirjev,

4. matična sekcija inženirjev tehnologov in drugih inženirjev,

5. matična sekcija inženirjev rudarske in geotehnološke stroke in

6. matična sekcija inženirjev geodetov.

(3) Delovanje matičnih sekcij, njihova organizacija in pristojnosti se podrobneje uredijo v statutu ZAPS oziroma statutu IZS.

119. člen

(disciplinski organi)

(1) V disciplinskih zadevah zoper člane poklicne zbornice na prvi stopnji odloča disciplinska komisija, na drugi stopnji pa disciplinsko sodišče zbornice. Pred disciplinsko komisijo in disciplinskim sodiščem zastopa obtožbo disciplinski tožilec.

(2) Predsednika in člane disciplinskih organov iz prejšnjega odstavka izvoli skupščina zbornice. Izvoljeni ne morejo opravljati drugih funkcij v organih zbornice.

(3) Delovanje disciplinskih organov natančneje uredi disciplinski pravilnik.

120. člen

(skupno koordinacijsko telo)

(1) Skupno koordinacijsko telo je posvetovalno telo ZAPS in IZS, pristojno za reševanje zadev, ki se posredno ali neposredno nanašajo na tiste naloge obeh zbornic, ki niso predmet javnih pooblastil.

(2) Skupno posvetovalno telo opravlja tudi druge zadeve, ki so povezane z delovanjem drugih poklicnih zbornic.

(3) Skupno koordinacijsko telo mora biti ustanovljeno najpozneje do posredovanja statuta ZAPS in IZS v soglasje Vladi.

(4) Število članov skupnega koordinacijskega telesa, njegove naloge in pristojnosti ter način imenovanja in razreševanja njegovih članov in vodenja se določi s statutoma obeh poklicnih zbornic.

(5) Skupno koordinacijsko telo opravlja svoje naloge v skladu s svojim poslovnikom, ki ga sprejme koordinacijsko telo, z njim pa morata soglašati upravna odbora obeh poklicnih zbornic.

(6) Do konstituiranja skupnega koordinacijskega telesa opravljata njegove naloge predsednika obeh poklicnih zbornic.

3. Statut

121. člen

(vsebina statuta)

ZAPS in IZS vsaka zase sprejmeta svoj statut, s katerim se podrobneje uredi zlasti:

1. sedež poklicne zbornice,

2. organizacijo, pristojnosti in način izvolitve organov poklicne zbornice,

3. dejavnosti poklicne zbornice,

4. morebitne posebne pogoje za sprejem v članstvo,

5. odpovedni rok in morebitne posebne pogoje za izstop iz članstva,

6. razloge, zaradi katerih je lahko član izključen iz poklicne zbornice,

7. druge obveznosti članov, zlasti glede sodelovanja z zbornico oziroma pogoje, pod katerimi se lahko takšne obveznosti uvedejo oziroma povečajo,

8. sklic in odločanje skupščine, če je skupščina sestavljena iz predstavnikov pa tudi izvolitev, odpoklic in mandatno dobo predstavnikov,

9. delovno področje, izvolitev, odpoklic in mandatno dobo predsednika in drugih organov poklicne zbornice,

10. zastopanje in predstavljanje poklicne zbornice,

11. način zagotavljanja enakopravnega in enakovrednega zastopanja vseh strok, ki so združene v poklicni zbornici, v vseh njenih organih in s pomočjo matičnih sekcij,

12. način obveščanja članov o sklepih skupščine,

13. način zagotavljanja poslovne tajnosti in

14. način delitve premoženja, ki preostane po poplačilu upnikov in vračilu deležev v likvidacijskem ali stečajnem postopku, oziroma namen tega premoženja, če se ne razdeli med člane.

122. člen

(sprejem statuta)

(1) Statut in njegove spremembe oziroma dopolnitve sprejema skupščina ZAPS oziroma skupščina IZS z dvotretjinsko večino glasov vseh članov skupščine.

(2) Statut ter njegove spremembe in dopolnitve se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3) Statut oziroma njegove spremembe in dopolnitve se lahko objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije samo skupaj s soglasjem Vlade k statutu oziroma njegovim spremembam in dopolnitvam.

4. Vodenje imenika

123. člen

(dolžnost vzpostavitve in vodenja imenika)

(1) ZAPS in IZS morata vsaka zase vzpostaviti in voditi imenik svojih članov.

(2) Imenik ZAPS in imenik IZS vsebujeta naslednje podatke:

1. ime in priimek,

2. kraj in datum rojstva,

3. državljanstvo,

4. stalno oziroma začasno prebivališče,

5. šolska izobrazba ter strokovni in znanstveni naslov,

6. podatki o opravljenem strokovnem izpitu,

7. podatki o specialističnih znanjih,

8. podatki o izrečenih disciplinskih ukrepih,

9. identifikacijska številka in vrsta pooblastila za opravljanje določene vrste storitev,

10. odvzem ali vrnitev pooblastila,

11. podatki o morebitnem članstvu v pristojni poklicni zbornici v drugi državi pogodbenici, če je članstvo v tej zbornici obvezno.

(3) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebuje imenik ZAPS še podatke o vrsti in številki izdane licence in o odvzemu takšne licence, ki se vodijo pod številko 11 in 12.

(4) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, s pravilnikom predpiše obliko in podrobnejšo vsebino obeh imenikov in način vpisovanja vanju.

124. člen

(zbiranje podatkov in javnost imenika)

(1) Podatki iz prejšnjega člena se pridobivajo na podlagi zahteve za vpis, ki mora vsebovati vse podatke iz prejšnjega člena ter priloge, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za vpis v imenik.

(2) Vsakdo ima pravico pridobiti samo podatke o tem, ali je posameznik vpisan v imenik ZAPS oziroma v imenik IZS.

(3) Pravico do vpogleda v vse podatke imenika ZAPS oziroma IZS imajo le pooblaščene osebe pristojne davčne uprave, pristojni inšpektorji ter sodišče.

125. člen

(pridobitev članstva z vpisom v imenik)

(1) Član poklicne zbornice postane posameznik z dnem, ko se vpiše v ustrezen imenik, ki ga vzpostavi in vodi ZAPS oziroma IZS.

(2) Obveznost plačevanja članarine nastopi s prvim dnem v mesecu, ki sledi včlanitvi.

126. člen

(pogoji za vpis v imenik)

(1) V imenik ZAPS se lahko vpiše posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1. da ima v Republiki Sloveniji pridobljeno univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo ali da ima v Republiki Sloveniji nostrificirano diplomo o pridobitvi takšne izobrazbe, ki zagotavlja znanja, potrebna za izdelovanje načrtov iz 1. ali 2. točke drugega odstavka 36. člena tega zakona oziroma prostorskih aktov,

2. da ima pri ZAPS opravljen strokovni izpit za odgovorno arhitekturno ali krajinsko-arhitekturno projektiranje oziroma prostorsko načrtovanje in

3. da ima urejeno zavarovanje odgovornosti za škodo v skladu z določbami tega zakona.

(2) V imenik IZS se lahko vpiše posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1. da ima v Republiki Sloveniji pridobljeno univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo ali da ima v Republiki Sloveniji nostrificirano diplomo o pridobitvi takšne izobrazbe, ki zagotavlja znanja, potrebna za izdelovanje načrtov iz 3. do 8. točke drugega odstavka 36. člena tega zakona, znanja s področja opravljanja geodetskih storitev, odgovornega vodenja del in drugih inženirskih storitev,

2. da ima pri IZS opravljen strokovni izpit za odgovorno gradbeno in drugo projektiranje, opravljanje geodetskih storitev, odgovorno vodenje del oziroma opravljanje drugih inženirskih storitev in

3. da ima urejeno zavarovanje odgovornosti za škodo v skladu z določbami tega zakona.

(3) Pogoji za vpis v imenik IZS za posameznike, ki opravljajo geodetske storitve, se določajo z zakonom o geodetski dejavnosti. V imenik IZS se lahko kot odgovorni projektanti vpišejo tudi posamezniki, ki izdelujejo elaborate po tem zakonu, če to določa poseben predpis.

127. člen

(spremembe podatkov)

(1) Posameznik, ki je vpisan v imenik ZAPS oziroma IZS, mora pristojnemu organu ZAPS oziroma IZS sporočiti spremembo podatkov, ki se vpisujejo v imenik, in sicer najpozneje v 15 dneh po nastanku spremembe.

(2) Posameznik, ki ima pridobljeno določeno vrsto licence, mora pristojnemu organu ZAPS sporočiti spremembo podatkov, ki vplivajo na takšno pridobljeno licenco, in sicer najpozneje v 15 dneh po nastanku spremembe.

5. Pridobitev statusov in licenc ter njihov odvzem

128. člen

(pridobitev statusa)

(1) Ko pristojni organ ZAPS oziroma IZS ugotovi, da posameznik, ki je vložil zahtevo za vpis v imenik, izpolnjuje pogoje iz 126. člena tega zakona, ga vpiše v imenik in mu o tem, da je vanj vpisan, izda potrdilo. Če pa pristojni organ ZAPS oziroma IZS ugotovi, da posameznik, ki je vložil zahtevo za vpis v imenik, ne izpolnjuje takšnih predpisanih pogojev, vpis v imenik z odločbo, izdano v upravnem postopku, zavrne. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

(2) Z dnem vpisa v imenik ZAPS pridobi posameznik status pooblaščenega arhitekta oziroma status pooblaščenega krajinskega arhitekta, z dnem vpisa v imenik IZS pa pridobi posameznik status pooblaščenega inženirja.

(3) Najpozneje v 15 dneh po vpisu v imenik:

- pristojni organ ZAPS pooblaščenemu arhitektu oziroma pooblaščenemu krajinskemu arhitektu po uradni dolžnosti izda člansko izkaznico, hkrati pa mu tudi vroči enotni žig z identifikacijsko številko in označbo, za katero vrsto storitev ima pooblastilo, ki je nanj trajno vezana in jo mora uporabljati pri opravljanju storitev;

- pristojni organ IZS pooblaščenemu inženirju po uradni dolžnosti izda člansko izkaznico, hkrati pa mu tudi vroči enotni žig z identifikacijsko številko in označbo, za katero vrsto storitev ima pooblastilo, ki je nanj trajno vezana in jo mora uporabljati pri opravljanju storitev.

(4) Obliko in vsebino članske izkaznice in enotnega žiga iz prejšnjega odstavka v soglasju z ministrom, pristojnim za prostorske in gradbene zadeve, določi pristojni organ ZAPS oziroma IZS.

129. člen

(vrste pooblastil, ki izvirajo iz pridobljenega statusa)

(1) Pridobljen status:

1. pooblaščenega arhitekta omogoča izdelovanje načrtov arhitekture in opravljanje tistih inženirskih storitev, za katere ima pooblaščeni arhitekt v skladu z določbami 135. člena tega zakona opravljen strokovni izpit oziroma dopolnilni strokovni izpit;

2. pooblaščenega krajinskega arhitekta omogoča izdelovanje načrtov krajinske arhitekture in ter opravljanje tistih inženirskih storitev, za katere ima pooblaščeni krajinski arhitekt v skladu z določbami 135. člena tega zakona opravljen strokovni izpit oziroma dopolnilni strokovni izpit;

3. pooblaščenega inženirja omogoča izdelavo in revidiranje tiste vrste načrtov, za katerih izdelavo ima posameznik ustrezno strokovno izobrazbo, vodenje del, opravljanje nadzora pri graditvi objektov, opravljanje geodetskih storitev po določbah zakona o geodetski dejavnosti ter opravljanje tistih inženirskih storitev, za katere ima pooblaščeni inženir v skladu z določbami 135. člena tega zakona opravljen strokovni izpit oziroma dopolnilni strokovni izpit.

(2) Status odgovornega geodeta določajo predpisi o geodetski dejavnosti.

130. člen

(vrste licenc in pravice, ki izvirajo iz njih)

(1) Licence so treh vrst in sicer:

1. licenca z označbo "A" omogoča poleg samostojnega opravljanja storitev iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena tudi samostojno izdelavo urbanističnega načrta, občinskih prostorskih načrtov in občinskih podrobnih prostorskih načrtov, regionalnih prostorskih načrtov ter državnih prostorskih načrtov;

2. licenca z označbo "KA" omogoča poleg samostojnega opravljanja storitev iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena tudi samostojno izdelavo občinskih prostorskih načrtov in občinskih podrobnih prostorskih načrtov, regionalnih prostorskih načrtov ter državnih prostorskih načrtov;

3. licenca z označbo "P" omogoča samostojno izdelavo posameznih sestavin državnega strateškega prostorskega načrta in občinskega strateškega prostorskega načrta oziroma strateškega dela občinskega prostorskega načrta ter posameznih sestavin občinskega prostorskega načrta.

(2) Za posameznika, ki ima pridobljeno eno od licenc iz prejšnjega odstavka, se šteje, da ima v skladu z zakonom, ki ureja prostor, pridobljen status pooblaščenega prostorskega načrtovalca.

(3) Posameznik s pridobljeno licenco mora pred začetkom opravljanja samostojne dejavnosti, ki mu jo posamezna vrsta licence omogoča, takšno dejavnost priglasiti v skladu z davčnimi predpisi.

131. člen

(pogoji za pridobitev licence)

(1) Licenca z označbo "A" oziroma licenca z označbo "KA" se na zahtevo izda posamezniku, ki je vpisan v imenik ZAPS, ima izobrazbo s področja arhitekturne stroke oziroma s področja krajinsko arhitekturne stroke in izpolnjuje še pogoj, da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja ter opravljen dopolnilni strokovni izpit iz odgovornega prostorskega načrtovanja.

(2) Licenca z označbo "P" se na zahtevo izda posamezniku, ki ima izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja prostorskega načrtovanja in izpolnjuje še pogoj, da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja ter opravljen strokovni izpit za odgovorno prostorsko načrtovanje. Za delovne izkušnje na področju prostorskega načrtovanja se štejejo tudi delovne izkušnje v občinski upravi, pristojni za področje urejanja prostora.

(3) Ko pristojni organ ZAPS ugotovi, da posameznik, ki je vložil zahtevo za izdajo licence z označbo "A" oziroma licence z označbo "KA", izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena, mu izda potrdilo o pridobitvi licence, hkrati pa v imenik, v katerega je vpisan, vpiše takšen podatek. Če pa pristojni organ ZAPS ugotovi, da posameznik, ki je vložil zahtevo za izdajo licence z označbo "A" oziroma licence z označbo "KA", ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena, izdajo licence z odločbo, izdano v upravnem postopku, zavrne. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

(4) Ko pristojni organ ZAPS ugotovi, da posameznik, ki je vložil zahtevo za izdajo licence z označbo "P", izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena, ga vpiše v imenik in mu o pridobitvi licence ter o tem, da je vpisan v imenik, izda potrdilo. Če pa pristojni organ ZAPS ugotovi, da posameznik, ki je vložil zahtevo za izdajo licence z označbo "P", ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena, izdajo licence z odločbo, izdano v upravnem postopku, zavrne. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

(5) Najpozneje v 15 dneh po izdaji potrdila o pridobitvi licence pristojni organ ZAPS:

- pooblaščenemu arhitektu s pridobljeno licenco "A" po uradni dolžnosti vroči enotni žig z identifikacijsko številko in označbo, za katero vrsto storitev ima pridobljeno licenco, ki je nanj trajno vezana in jo mora uporabljati pri opravljanju storitev;

- pooblaščenemu krajinskemu arhitektu s pridobljeno licenco "KA" po uradni dolžnosti vroči enotni žig z identifikacijsko številko in označbo, za katero vrsto storitev ima pridobljeno licenco, ki je nanj trajno vezana in jo mora uporabljati pri opravljanju storitev;

- posamezniku s pridobljeno licenco "P" po uradni dolžnosti izda člansko izkaznico in hkrati vroči enotni žig z identifikacijsko številko in označbo, za katero vrsto storitev ima pridobljeno licenco, ki je nanj trajno vezana in jo mora uporabljati pri opravljanju storitev.

(6) Obliko in vsebino enotnega žiga posameznikov s pridobljenimi licencami z označbo "A, "KA" in "P" ter članske izkaznice posameznikov s pridobljeno licenco z označbo "P" v soglasju z ministrom, pristojnim za prostorske in gradbene zadeve, določi pristojni organ ZAPS.

132. člen

(izbris iz imenika)

(1) Pooblaščenega arhitekta, pooblaščenega krajinskega arhitekta oziroma pooblaščenega prostorskega načrtovalca se izbriše iz imenika ZAPS oziroma se pooblaščenega inženirja izbriše iz imenika IZS, če:

1. pisno zahteva izbris;

2. mu je s pravnomočno sodno odločbo izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja storitev;

3. se ugotovi, da ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za opravljanje storitev;

4. mu je bil v disciplinskem postopku izrečen ukrep izbrisa iz imenika.

(2) Z izbrisom iz imenika prenehajo vse pravice, ki izvirajo iz pooblastila oziroma licence.

(3) Izbris iz razlogov iz 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena se začne na predlog osebe, ki za to izkaže upravičen interes ali na zahtevo pristojnega inšpektorja, izbris iz razlogov iz 2. in 4. točke pa se začne po uradni dolžnosti. O izbrisu odloča pristojni organ ZAPS oziroma IZS z odločbo, izdano v upravnem postopku. Zoper odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

(4) Če oseba, ki je vpisana v imenik, umre, jo pristojni organ ZAPS oziroma IZS iz imenika izbriše po uradni dolžnosti, ko izve za takšno dejstvo.

(5) Ko postane odločba o izbrisu iz imenika pravnomočna, mora iz imenika izbrisana oseba najpozneje v osmih dneh po pravnomočnosti odločbe o izbrisu pristojnemu organu ZAPS oziroma IZS vrniti enotni žig in člansko izkaznico. V primeru iz prejšnjega odstavka morajo za vrnitev enotnega žiga in članske izkaznice poskrbeti dediči umrlega.

(6) Oseba, ki je bila izbrisana iz imenika na lastno zahtevo ali zaradi razloga iz 3. točke prvega odstavka tega člena, se na zahtevo lahko ponovno vpiše v ta imenik, ko ponovno izpolnjuje pogoje za vpis. Oseba, ki je bila izbrisana iz imenika zaradi razloga iz 2. ali 4. točke prvega odstavka tega člena, se na zahtevo lahko ponovno vpiše v ta imenik, vendar šele, ko preteče veljavnost izrečenega varnostnega ali disciplinskega ukrepa in če takrat izpolnjuje pogoje za vpis.

(7) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi v postopkih odvzema licence.

(8) Oseba, vpisana v imenik ZAPS oziroma IZS, se iz razlogov iz 2. točke prvega odstavka tega člena izbriše iz imenika ZAPS oziroma IZS na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero ji je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja storitev.

(9) Oseba, vpisana v imenik ZAPS oziroma IZS, se iz razlogov iz 4. točke prvega odstavka tega člena izbriše iz imenika ZAPS oziroma IZS na podlagi pravnomočne odločitve o izbrisu iz imenika ZAPS oziroma IZS v disciplinskem postopku.

(10) V primerih iz osmega in devetega odstavka tega člena obveznost v zvezi z vračilom enotnega žiga in članske izkaznice, določena v petem odstavku tega člena, nastopi v osmih dneh po pravnomočnosti sodne odločbe, s katero je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja storitev oziroma v osmih dneh po pravnomočnosti odločitve o izbrisu iz imenika ZAPS oziroma IZS v disciplinskem postopku.

6. Opravljanje strokovnih izpitov

133. člen

(vrste, program in način opravljanja strokovnih izpitov)

(1) Strokovni izpiti, ki se opravljajo pri pristojni poklicni zbornici, so osnovni in dopolnilni.

(2) Osnovni strokovni izpiti so:

1. izpit za odgovorno prostorsko načrtovanje,

2. izpit za odgovorno projektiranje in

3. izpit za odgovorno vodenje del.

(3) Dopolnilni strokovni izpiti so lahko vsi izpiti iz prejšnjega odstavka in izpit za revidiranje.

(4) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, s pravilnikom predpiše standarde znanj ter program in način opravljanja strokovnih izpitov.

(5) Standardi znanj ter program in način opravljanja strokovnega izpita za odgovorne geodete pri opravljanju geodetskih storitev določa pravilnik, sprejet na podlagi zakona, ki ureja geodetsko dejavnost.

134. člen

(zagotavljanje strokovnih izpitov)

(1) ZAPS zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za tisti del odgovornega projektiranja in revidiranja projektne dokumentacije, ki se nanaša na arhitekturno in krajinsko-arhitekturno projektiranje in za odgovorno prostorsko načrtovanje.

(2) IZS zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za tisti del odgovornega projektiranja in revidiranja projektne dokumentacije, ki se nanaša na gradbeno in drugo projektiranje in za vse vrste odgovornega vodenja del.

(3) IZS zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorne geodete v skladu s pravilnikom iz petega odstavka prejšnjega člena.

135. člen

(področja opravljanja storitev,

ki jih daje posamezna vrsta strokovnega izpita)

(1) Kdor ima opravljen strokovni izpit:

1. za odgovorno prostorsko načrtovanje, lahko nastopa samo kot pooblaščeni prostorski načrtovalec ter opravlja storitve odgovornega prostorskega načrtovalca;

2. za tisti del odgovornega projektiranja, ki se nanaša na arhitekturno projektiranje, lahko nastopa hkrati kot pooblaščeni arhitekt in kot pooblaščeni prostorski načrtovalec ter opravlja storitve odgovornega prostorskega načrtovalca, odgovornega projektanta in odgovornega nadzornika, storitve odgovornega revidenta načrtov arhitekture pa lahko opravlja po tem, ko opravi še ustrezen dopolnilni strokovni izpit;

3. za tisti del odgovornega projektiranja, ki se nanaša na krajinsko-arhitekturno projektiranje, lahko nastopa hkrati kot pooblaščeni krajinski arhitekt in kot pooblaščeni prostorski načrtovalec ter opravlja storitve odgovornega prostorskega načrtovalca in odgovornega projektanta, ne more pa opravljati storitev odgovornega nadzornika, razen za področje krajinskih ureditev, storitve odgovornega revidenta načrtov krajinske arhitekture pa lahko opravlja po tem, ko opravi še ustrezen dopolnilni strokovni izpit;

4. za tisti del odgovornega projektiranja, ki se nanaša gradbeno ali drugo projektiranje, lahko nastopa kot pooblaščeni inženir ter opravlja storitve odgovornega projektanta tiste vrste načrtov, za katere je opravil posebni del strokovnega izpita, ter storitve odgovornega nadzornika, storitve odgovornega revidenta posamezne vrste načrtov iz 3. do 10. točke 36. člena tega zakona pa lahko opravlja po tem, ko opravi še ustrezen dopolnilni strokovni izpit;

5. za odgovorno vodenje del, lahko nastopa samo kot odgovorni vodja del, kot odgovorni vodja gradbišča in kot odgovorni nadzornik.

(2) Kdor ima opravljen strokovni izpit za odgovorno prostorsko načrtovanje in želi nastopati še kot odgovorni projektant določene vrste načrtov oziroma kot odgovorni nadzornik in kot odgovorni vodja projekta ali obratno, opravlja strokovni izpit za odgovorno projektiranje kot dopolnilni strokovni izpit.

(3) Kdor ima opravljen strokovni izpit za odgovorno prostorsko načrtovanje in dopolnilni strokovni izpit za odgovorno projektiranje, želi pa še nastopati kot odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja gradbišča ali obratno, opravlja tudi strokovni izpit za odgovorno vodenje del kot dopolnilni strokovni izpit.

(4) Kdor ima opravljen strokovni izpit za odgovorno prostorsko načrtovanje in dopolnilni strokovni izpit za odgovorno projektiranje, želi pa še nastopati kot odgovorni revident, opravlja tudi strokovni izpit za odgovorno revidiranje kot dopolnilni strokovni izpit.

(5) Kdor ima opravljen strokovni izpit za odgovorno projektiranje in želi nastopati še kot odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja gradbišča ali obratno, opravlja tudi strokovni izpit za odgovorno vodenje del oziroma za odgovorno projektiranje kot dopolnilni strokovni izpit.

7. Financiranje

136. člen

(način financiranja delovanja poklicne zbornice)

(1) Delovanje ZAPS in IZS se financira iz:

1. članarin,

2. vpisnin in plačil, ki jih zbornica zaračunava za vpisovanje posameznikov ter za vodenje in vzdrževanje imenika,

3. nadomestil, ki jih zbornica zaračunava kandidatom za opravljanje strokovnega izpita zaradi priprave in izvedbe takšnih izpitov,

4. nadomestil, ki so jih v zvezi s stroški, ki jih ima zbornica zaradi vodenja disciplinskih postopkov, dolžni plačevati udeleženci v disciplinskem postopku, če jim je v tem postopku dokazana krivda,

5. plačil za storitve, ki jih zbornica opravlja za člane in za druge subjekte izven programa dela,

6. denarnih kazni za disciplinske prekrške in

7. drugih virov.

(2) Članarino določi skupščina zbornice za vsako leto posebej na podlagi letnega programa dela, ki ga mora sprejeti pred začetkom koledarskega leta, za katero se določi članarina.

(3) Način plačevanja članarine, vpisnin in drugih virov financiranja iz prvega odstavka tega člena se uredi s statutom ZAPS oziroma IZS.

(4) Zbornica samostojno odmerja in pobira članarino ter vpisnine in plačila oziroma nadomestila iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: drugi viri financiranja).

136.a člen

(določanje višine članarine)

(1) Osnova za določitev članarine članov vpisanih v imenik se določi na naslednji način:

- za vse člane, ki so iz naslova opravljanja dejavnosti zdravstveno, pokojninsko oziroma invalidsko zavarovane, od zavarovalne osnove iz dohodninske napovedi preteklega leta, ki se uporablja za obračun prispevka za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar osnova za obračun članarine ne sme biti nižja od najnižje pokojninske osnove, povečane za povprečno stopnjo davkov in prispevkov, in ne višja od dvakratne najnižje pokojninske osnove, povečane za povprečno stopnjo davkov in prispevkov;

- za fizične osebe, ki iz naslova opravljanja dejavnosti niso zdravstveno, pokojninsko oziroma invalidsko zavarovane, od najnižje pokojninske osnove, povečane za povprečno stopnjo davkov in prispevkov.

(2) Članarina se določa v višini letnega članskega prispevka.

(3) Letni članski prispevek se določa s stopnjo za odmero članskega prispevka, ki znaša 0,035 osnove iz prvega odstavka tega člena.

(4) Skupščina zbornice določi najvišji znesek članskega prispevka in pavšalni znesek članskega prispevka za člane, katerih osnove za določitev članskega prispevka ne presegajo določene vrednosti.

(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je fizična oseba, katere skupni prihodki iz poslovanja preteklega leta niso presegli 4.000 eurov, za tekoče leto oproščena plačevanja članarine.

(6) Član zbornice vpisan v imenik zbornice je dolžan podatek o osnovi iz prvega odstavka tega člena posredovati zbornici do konca februarja tekočega leta.

136.b člen

(določanje drugih virov financiranja)

(1) Višina vpisnin iz 2. točke in nadomestil iz 3. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona se določa na podlagi materialnih in drugih stroškov, ki jih ima zbornica v zvezi z obravnavo vlog za vpis v imenik, vpisom v imenik, vodenjem in vzdrževanjem imenika, v zvezi z obravnavo prijav na strokovni izpit, opravljanjem strokovnih izpitov, izdajo potrdil o opravljenem izpitu in vodenjem evidenc o strokovnih izpitih, v zvezi z obravnavo prijav in vodenjem disciplinskih postopkov zoper člane zbornice, strokovnim delovanjem matičnih sekcij in komisij ter v zvezi z informiranjem in izobraževanjem članov zbornice. Višina takšnih vpisnin in nadomestil se podrobneje določi s predpisoma iz četrtega odstavka 123. člena in četrtega odstavka 133. člena tega zakona.

(2) Višina nadomestil iz 4. točke in denarnih kazni iz 6. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona se določi s pravilnikom o disciplinskih kršitvah, ki ga sprejme skupščina zbornice.

(3) Storitve iz 5. in 7. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona zbornica izvaja in zaračunava po tržnih načelih.

(4) Za druge vire iz 7. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona se štejejo tudi donacije, dotacije in drugi prispevki, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo finančno poslovanje, nakažejo zbornici pravne in fizične osebe, ter sredstva, ki jih zbornica pridobi izven okvira javnih pooblastil, vendar v okviru del in nalog predvidenih v statutu zbornice.

136.c člen

(obveznost namenske uporabe sredstev, dobljenih

iz članarin in drugih virov financiranja)

(1) Z denarnimi sredstvi, ki jih zbornica pridobi iz članarin, vpisnin iz 2. točke in nadomestil iz 3. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona ter nadomestil iz 4. točke in denarnih kazni iz 6. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona se lahko financirajo samo tiste naloge, s pomočjo katerih se dosegajo cilji iz drugega oziroma tretjega odstavka 108. člena tega zakona.

(2) Z denarnimi sredstvi, ki jih zbornica pridobi z opravljanjem storitev iz 5. točke in drugih virov iz 7. točke 136. člena tega zakona se lahko financirajo posamične oblike svetovanj in izvajanja neposredne strokovne pomoči članom na njihovo zahtevo kot splošni napotki, ki ne zahtevajo izdelave posebej prilagojenih gradiv za posameznega člana po načelih svetovanja ter druge naloge, ki jih na podlagi letnih programov del sprejme skupščina zbornice ali upravni odbor zbornice.

136.č člen

(nadzor nad porabo sredstev, dobljenih iz članarin

in drugih virov financiranja)

Nadzor nad določitvijo višine članarine in drugih virov financiranja po kriterijih iz 136.a člena tega zakona in porabo sredstev iz prejšnjega člena nadzoruje upravni odbor pristojne poklicne zbornice, lahko pa tudi samostojna revizijska družba, če to zahteva katerikoli organ pristojne poklicne zbornice ali katerakoli njena matična sekcija.

8. Disciplinske zadeve

137. člen

(disciplinski pravilnik)

(1) Disciplinske kršitve članov poklicne zbornice, delovanje disciplinskih organov zbornice, disciplinski postopek in kazni za disciplinske prekrške se določijo z disciplinskim pravilnikom.

(2) Disciplinski pravilnik sprejme skupščina zbornice z večino glasov vseh članov skupščine.

(3) Disciplinski pravilnik se objavi v uradnem glasilu ZAPS oziroma IZS.

138. člen

(disciplinske kršitve)

(1) Član poklicne zbornice ne more biti disciplinsko kaznovan za ravnanje, če to ravnanje ni bilo že prej določeno kot disciplinska kršitev in če ni bila zanj določena tudi disciplinska sankcija.

(2) Disciplinske sankcije so opomin, denarna kazen, začasen izbris iz imenika ZAPS oziroma IZS ter začasna prepoved udeležbe na javnih natečajih.

139. člen

(disciplinski postopek)

(1) Disciplinski postopek se začne na pisno zahtevo disciplinskega tožilca.

(2) V disciplinskem postopku ima kršitelj pravico biti zaslišan in lahko predlaga izvedbo dokazov.

(3) Disciplinska komisija odloči po opravljeni ustni obravnavi.

(4) Zoper odločbo disciplinske komisije je dovoljena pritožba na disciplinsko sodišče.

(5) Zoper odločbo disciplinskega sodišča je dovoljen upravni spor.

(6) Delovanje disciplinskih organov in disciplinski postopek natančneje uredi disciplinski pravilnik.

9. Nadzorstvo

140. člen

(strokovno nadzorstvo nad izvajanjem javnih pooblastil)

(1) Strokovno nadzorstvo nad izvajanjem nalog, ki jih ZAPS in IZS opravljata kot javno pooblastilo po določbah tega zakona, opravlja ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

(2) Posamezne naloge strokovnega nadzorstva izvaja komisija iz tretjega odstavka 111. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: komisija).

141. člen

(izvajanje strokovnega nadzorstva)

(1) Komisija ima pravico udeleževati se sej organov zbornice, na njih razpravljati ter predlagati obravnavanje določenih zadev na teh sejah.

(2) Če predsednik zbornice ali drug njen pristojni organ na predlog upravičenih oseb ne skliče seje skupščine oziroma seje upravnega odbora, jo na predlog komisije lahko skliče minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve.

(3) Če komisija pri opravljanju nadzorstva ugotovi hujše kršitve pri poslovanju pristojnih organov zbornice oziroma če ugotovi, da določeni sklep oziroma akt ali predpis, ki je v zvezi z opravljanjem javnih pooblastil zbornice, ne temelji na zakonu ali na njegovi podlagi izdanem predpisu, lahko s posebnim sklepom zadrži izvrševanje takšnega sklepa, akta oziroma predpisa, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje, hkrati pa tudi predlaga pristojnemu organu zbornice, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji.

(4) Če pristojni organ zbornice vztraja pri svoji odločitvi, o sporu na predlog ministra, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve, meritorno odloči Vlada.

142. člen

(posebne obveznosti in pogoji v zvezi z izvajanjem javnega pooblastila)

(1) Akti, s katerimi zbornica ureja zadeve, ki so s tem zakonom določene kot javno pooblastilo, se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Predsednik zbornice mora predloge aktov iz prejšnjega odstavka pred objavo predložiti v mnenje ministru, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve.

(3) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, lahko akte, za katere meni, da so nezakoniti, zadrži glede izvrševanja in jih predloži v mnenje Vladi.

143. člen

(možnost prenehanja javnega pooblastila in

izpolnitev posebnih pogojev pred stečajem ali likvidacijo)

(1) Javno pooblastilo, ki ga imata ZAPS in IZS po določbah prvega odstavka 111. člena tega zakona, preneha, če zbornica ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, če dela v nasprotju s predpisi ali če krši pogodbo iz četrtega odstavka 111. člena tega zakona, kar ugotovi minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, z odločbo.

(2) V primeru, da pride do likvidacijskega ali stečajnega postopka ZAPS oziroma IZS, se ta postopek ne glede na predpise, ki urejajo prenehanje pravnih oseb, ne more zaključiti prej, preden se na način in pod pogoji, določenimi s statutom ZAPS oziroma IZS, Republiki Sloveniji ne vrnejo evidence in druga gradiva, ki jih je takšna poklicna zbornica uporabljala pri izvajanju javnih pooblastil po določbah tega zakona.

(3) V primeru prenehanja ZAPS ali IZS zagotavlja opravljanje nalog, ki jih ta zakon določa kot javna pooblastila zbornice, ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

Nudimo informacije in pravno svetovanje na področju stvarnega prava. Pokličite 040 30 30 84