Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest). Posest ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova (posredna posest). Posest ni pravica.

Posest lahko izvršuje več oseb tako, da posedujejo stvar skupaj ali da vsak od njih izključno poseduje določen del stvari.

Kdor ima stvar v posesti, kot da je njegova, je lastniški posestnik. Kdor ima stvar v posesti brez volje imeti jo za svojo in priznava višjo pravno oblast posrednega posestnika, je nelastniški posestnik.

Lastninska pravica na premičnini se pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja.

Izročitev premičnine se šteje za opravljeno tudi z izročitvijo listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s premičnino, kot tudi z izročitvijo kakšnega njenega dela, ali pa z izločitvijo ali drugačno označitvijo stvari, ki pomeni njeno izročitev.

Dedič pridobi na zapustnikovih stvareh posest v trenutku zapustnikove smrti.

Posestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost.

Posest lahko izvršuje več oseb tako, da posedujejo stvar skupaj ali da vsak od njih izključno poseduje določen del stvari.

Dobroverni lastniški posestnik premičnine pridobi (priposestvuje) lastninsko pravico na njej po preteku treh let.

Dobroverni lastniški posestnik nepremičnine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku desetih let.

Pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo.

Varstvo posesti

Varstvo posesti je zagotovljeno skozi sodno varstvo posesti, izjemoma pa se subjekti zaradi varovanja svoje posesti zatečejo k samopomoči.

Glede na intenzivnost protipravnega posega v posest ločimo odvzem posesti, pri katerem motilec stvar odvzame posestniku (če gre za premičnino) ali zaposede (če gre za nepremičnino), ali motenje posesti pri katerem motilec s svojim posegom ne gre tako daleč, da bi posestnika v celoti izključil iz izvrševanja posesti, ampak ga z motilnimi dejani vznemirja.

Pogoji za sodno varstvo so motnja, protipravnost motnje, zahtevek in vložitev tožbe v predpisanem roku. V primeru ponavljanja motilnih dejanj začne rok teči od zadnjega motenja.

Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika.

Tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, ima pravico do varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč.

Posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu.

Z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi sodišče prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma odredi vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem.

Nudimo informacije in pravno svetovanje na področju stvarnega prava. Pokličite 040 30 30 84